Videorazprava: Energetska učinkovitost z mikro in makro perspektive

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Videorazprava: Energetska učinkovitost z mikro in makro perspektive

Datum: 24. maj 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Nove tehnologije , En.vizija , Energetska učinkovitost

Tehnologijo imamo, znanje imamo, prihodnost je že tu. To je bilo glavno sporočilo najnovejše videorazprave Energetike.NET o energetski učinkovitosti.

Videorazpravo z naslovom ‘Energetska učinkovitost v Sloveniji z mikro in makro perspektive: od gospodinjstev do gospodarstva' smo pripravili po tem, ko je Slovensko-nemška gospodarska zbornica 21. aprila, tik pred dnevom Zemlje, podelila priznanja za energetsko učinkovitost v Sloveniji (VEČ). Projektom oziroma podjetjem, ki so se uvrstili v ožji izbor, je skupno to, da so v stavbah po Sloveniji uspešno implementirali energetsko najučinkovitejše in najbolj inovativne nemške tehnologije. Eden od pomembnejših kriterijev pri izboru je bil vidik energetske učinkovitosti in njihovih rešitev, je ob podelitvi dejal član strokovne žirije Jure Čižman s Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan. Žirijo je najbolj prepričalo podjetje Menerga s projektom nizkoenergijskega vrtca Kamnitnik v Škofji Loki (VEČ). K sodelovanju v razpravi smo povabili predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) Gertrud Rantzen in predstavnika podjetja Menerga Tadeja Muršiča.

Vzgoja za trajnostni razvoj se mora začeti v vrtcu – in tukaj se je na praktičnem primeru

»V čast nam je, da je bil izbran naš projekt, ker gre za zares edinstven preplet slovenske in nemške tehnologije. V zmagovalnem objektu nam je uspelo realizirati celosten energetsko učinkovit projekt, ki vključuje tudi vir obnovljive energije (geotermalno energijo), in ga dopolniti z učinkovitim ogrevanjem in hlajenjem stavbe. Po zaslugi slovensko-nemškega sodelovanja smo dosegli, da so energetske potrebe izjemno majhne in jim lahko v celoti zadostimo z obnovljivimi viri,« je o rešitvah, ki so jih uporabili v projektu, povedal Muršič, vodja marketinga v podjetju Menerga.

Ko smo Gertrud Rantzen vprašali, zakaj so se na zbornici pravzaprav odločili za to, da se s priznanji poklonijo projektom energetske učinkovitosti – in ne, denimo, projektom elektromobilnosti ali pa na primer pametnih omrežij, je odgovorila, da je Nemčija vodilna v svetu na področju učinkovite rabe energije, najnaprednejša nemška tehnologija pa se uporablja na najrazličnejših segmentih trga. Med drugim gre za izolacijske sisteme, zasteklitev z izolacijskim steklom, tehnologije ogrevanja in hlajenja, učinkovite gospodinjske aparate, pametne števce, energetsko učinkovito osvetljavo, sisteme soproizvodnje toplote in električne energije, pa tudi črpalke in sisteme na stisnjen zrak.

Nemška podjetja v tej panogi letno ustvarijo približno 72 milijard dolarjev prometa.

»To je nekoliko povezano tudi z odnosom nemške družbe do porabe energije. Po drugi strani se je pokazalo, da je slovenski trg zelo odprt za nemške dobavitelje energetsko učinkovitih proizvodov, sistemov in storitev,« je dejala predsednica zbornice in dodala, da »smo lahko uspešni le, če uspešno sodelujemo«.

»Postaviti uporabnika v ospredje je vedno pravilna odločitev. Kar je dobro za uporabnika, torej mora biti dobro za družbo, in v tem pogledu smo stavbe pri zmanjševanju ogljičnega odtisa dolgo zanemarjali,« meni Muršič. »Se pa smeri razvoja spreminjajo, toda tehnologijo že imamo in imamo tudi znanje – le porazdeljeno ni zelo dobro,« je dejal in dodal, da bi se ta smer razvoja morala odločno uveljaviti, in to na znanstvenih temeljih.

Potencial za učinkovito rabo energije v stavbah je velik, se je strinjala Gertrud Rantzen, pri čemer je dodala, da bi se morala vzgoja za trajnostni razvoj začeti v vrtcu. »Seveda pa so potrebne konkretne smernice in podpora vlade,« je dejala in poudarila, da se je treba začeti s tem vprašanjem ukvarjati v povsem začetnih korakih ozaveščanja.

Zaposleni v tem sektorju se morajo najprej poenotiti o tem, katere so najbolj trajnostne rešitve, zato potrebujemo skupno izhodišče glede potrebnih korakov. Kot je ob vprašanju o tem, ali bi morali v Sloveniji dosledneje slediti evropskim smernicam na področju prenove stavbnega sektorja, pa tudi s tem povezanega izkoriščanja obnovljivih virov energije, ponovno poudaril Muršič, tehnologijo že imamo.

»Leto 2030 je že tukaj«

V Nemčiji je bila 20. oktobra 2020 zagotovljena podpora za prezračevalne in klimatizacijske sisteme, ki oskrbujejo z zrakom celotne stavbe ali vsaj nadstropja. Nemčija je v izboljšanje prezračevalnih sistemov vložila 500 milijonov evrov, saj želi s prenovo preprečiti širjenje koronavirusa, ki se z aerosoli prenaša prek zraka. Denar ni na voljo za nove sisteme, temveč za nadgradnjo obstoječih prezračevalnih sistemov, ukrepe pa želijo izvesti seveda karseda hitro. Ker je bilo do sedaj od 500 milijonov porabljenih le 5 milijonov sredstev, so spremenili pogoje za vložitev prošnje, saj so bili ti postavljeni preozko in mnogo stavb ni bilo vključenih v program. Nemško ministrstvo za gospodarstvo in energijo je tako revidiralo smernice za subvencioniranje prenove obstoječih prezračevalnih in klimatskih sistemov, pri čemer spremenjeni pogoji veljajo od aprila dalje.

Kaj se lahko iz tega naučimo v Sloveniji pa tudi širše v regiji jugovzhodne Evrope?

Kot je na to vprašanje odgovorila Gertrud Rantzen, uveljavljanje novih programov vedno zahteva nekaj časa, posebej zdaj v pandemskih časih. Slovenija lahko kot majhna države take programe uvaja nekoliko hitreje, predvsem »ker je tehnologija že na voljo«. Toda v primeru Slovenije je po njenih besedah še odprto vprašanje, katero ministrstvo bo to področje prevzelo.

Projekt vrtca Kamnitnik pa je bil zaključen že pred izbruhom pandemije, se je spominjal Muršič in dodal, da je treba denimo pri načrtovanju prezračevanja dosledno slediti standardom in smernicam, kar pomeni, da ni mogoče sklepati kompromisov na račun zdravja ljudi. »Nemčija je s konkretnimi smernicami za prezračevanje, ki že upoštevajo širjenje covida-19, orala ledino.«

Pogled v prihodnost mora upoštevati zavezo Evropske unije, da bo do leta 2030 prepolovila svoje emisije, do polovice stoletja pa bo ogljično nevtralna. To pomeni, da bodo vlaganja tudi v energetsko učinkovite projekte znatna, cilji pa vse strožji. Gertrud Rantzen zato pričakuje nadaljnje zaveze evropskih voditeljev, kot tudi gospodarstva – to dvoje mora iti z roko v roki. »Večina inovacij izvira iz gospodarstva, politika pa pozneje začrta formalni okvir,« je pojasnila.

Po njenih besedah Slovenija gradi na treh temeljih – pametnih skupnostih, zelenem razvoju in zeleni politiki –, toda to je treba prevesti tudi v primere dobrih praks v gospodarstvu. Kot je še enkrat poudarila, mora proces v gospodarstvu in politiki potekati vzporedno.

Muršič se strinja, da je ključno imeti ambiciozno vizijo in določiti ambiciozne cilje, in prav to je tisto, kar motivira zaposlene v podjetju Menerga. »Če na makro ravni pridemo do pravih inovacij, se bo tudi dogajanje z večjo verjetnostjo obrnilo v pravo smer,« je sklenil. »Leto 2030 je že tukaj.«