O čem govorimo, ko govorimo o ogljični nevtralnosti in poslovni transf

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

O čem govorimo, ko govorimo o ogljični nevtralnosti in poslovni transformaciji?

Datum: 05. januar 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Emisije CO2 , Ekonomija , En.vizija

Kaj je 'ogljična nevtralnost' in o čem zares govorimo, ko govorimo o tem pojmu? Kaj pa stoji za pojmom 'poslovna transformacija' in zakaj se sploh podati v slednjo? Na dana vprašanja sta v prvi videorazpravi Energetike.NET v letu 2021 odgovarjali strokovnjakinja za ogljično nevtralnost ter ustanoviteljica in direktorica Next Move Energy Nina Bračko Colja ter Urška Jež, ustanoviteljica in direktorica Transformation Lighthouse. Sogovornici si delita izkušnje, da se tako na pot ogljične nevtralnosti kot na pot poslovne transformacije podajajo družbe z naprednimi vodstvi, v prihodnost, kakršno si je začrtala EU, pa zreta – če si izposodimo besede Urške Jež – »absolutno pozitivno«.

Pri ogljični nevtralnosti se je najprej treba vprašati, kaj to dejansko je, ne da prihaja do zlorab tega pojma, v prvi vrsti izpostavlja strokovnjakinja za ogljično nevtralnost ter ustanoviteljica in direktorica Next Move Energy Nina Bračko Colja, ki vidi ogljično nevtralnost kot dejanski rezultat konkretnih ukrepov.

Na vprašanje o konkretnih korakih do ogljične nevtralnosti v organizaciji pa odgovarja, da gre pri tem za izračun ogljičnega odtisa, kjer se meri emisije, proizvedene neposredno z rabo energentov, ter emisije, ki nastanejo posredno pri poslovnih procesih ter delovanju podjetja in njegovih zaposlenih. Ogljično nevtralni lahko postanemo zelo hitro, če izračunamo porabo vseh energentov in s tem količino proizvedenih emisij, nato pa lahko ta svoj odtis na različne načine izravnamo, je med drugim pojasnila sogovornica in kot nadaljnji korak omenila še interno spremljanje področja emisij in stalnega razmisleka o okoljskih investicijah.

Po njenem sicer podjetja v ogljično nevtralnost silijo oz. jih spodbujajo tudi trenutne cene ogljika, poleg teh pa tudi sami poslovni partnerji in kupci posameznih družb, ki s skrbjo za zmanjševanje lastnega ogljičnega odtisa krepijo tudi svoj ugled na trgu.

Od (dejanske!) ogljične nevtralnosti do (celovite!) poslovne transformacije

O čem pa govorimo, ko govorimo o transformaciji podjetij? Urška Jež odgovarja, da gre pri tem za transformacijo celovite poslovne kulture v družbi z namenom razumevanja in soočanja s prihodnostjo. Pri tem opozarja, da če gre podjetje v digitalizacijo, to še ne pomeni, da se je povsem transformiralo, saj transformacija torej temelji na spremembi vseobsegajoče kulture, vključujoč – kakopak! – ljudi. Tudi inovativnosti ne gre naslavljati individualno, dodaja, saj morajo ljudje delati za enovit in skupen cilj podjetja.

Poslovno transformacijo sicer po njenem zahteva prav preživetje teh družb na trgu, pri čemer pa opozarja, da bi se morali v družbi bolj zavedati potreb po spremembah našega ravnanja in delovanja, celo bivanja. Čim nas, denimo, okoljske posledice ne prizadenejo neposredno, se z njimi ne ukvarjamo (dovolj aktivno), meni Ježeva, pri čemer se strinja z Nino Bračko Colja, da bo – podobno kot na področju ogljične nevtralnosti – podjetja v trajnostno ravnanje in s tem povezano transformacijo prisilil zunanji pritisk, začenši s kupci.

Ko grožnja potrka neposredno na naša vrata, se lotimo sprememb, a škoda je, da se tega vselej prepozno zavemo, dodaja Urška Jež. V primeru obeh sogovornic pa so družbam, ki se podajajo bodisi na pot poslovne transformacije bodisi na pot ogljične nevtralnosti, skupna napredna vodstva. Zato sta tudi sami pozitivni glede prihodnosti, ki si jo je, denimo, Evropska unija zamislila kot brezogljično do sredine stoletja.

Ukrepanje bodo med drugim zahtevali mladi, opomni Ježeva, s čimer se strinja tudi Bračko Coljeva, pri tem pa opozarja, da ni dovolj, da razmišljamo le o enostranskih rešitvah, kot je denimo namera, da bomo potrebe po energiji pokrivali zgolj z obnovljivimi viri - tudi tu nastajajo določeni materiali, ki jih je treba razgraditi, pa tudi biomasa, denimo, ni povsem brezogljičen vir - , pač pa bi morali v vseh pogledih k iskanju trajnostnih rešitev pristopati celostno, kar pomeni, da pri vseh rešitvah upoštevamo čim širše vplive in učinke (med drugim za okolje). Holističen pristop pa je tudi edini ustrezen, ko gre za poslovno transformacijo, še poudari Ježeva.

Vabljeni k ogledu celotne videorazprave, v kateri Nina Bračko Colja in Urška Jež odgovarjata tudi na vprašanje o (energetskem) poslu prihodnosti.