Nordijski energetski dan: O upadli premogovni proizvodnji, zlati dobi

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Nordijski energetski dan: O upadli premogovni proizvodnji, zlati dobi plina in vzponu OVE

Datum: 28. avgust 2020

Tema: Električna energija , Zemeljski plin , OVE in URE , Premog , Ekonomija

Koliko nas bo električna energija stala v prihodnje in kateri bodo najpomembnejši odločujoči dejavniki, ki bodo sledili? To je bilo osrednje vprašanje, ki se mu je na Montelovem spletnem dogodku z naslovom Nordijski energetski dan (Nordic Energy Day) v četrtek posvetil glavni analitik družbe Jämtkraft Arne Bergvik. Udeleženci omizja so se med drugim dotaknili tudi današnje edinstvenosti energetskih trgov.

V drugem četrtletju leta 2020 sicer nismo bili priča »pravi zimi«, a je bilo še vedno precej snega, kar je prineslo močno spomladansko poplavljanje, obremenilo hidroproizvodnjo in napolnilo zbiralnike. Bergvik je ob tem omenil še vpliv gibanja cen ogljika, ki ga ni izzvala zgolj koronakriza, temveč tudi okrepljen uvoz UZP – vse večji 'apetit' Kitajske je najprej sicer podkrepil rast cen – upad premogovne proizvodnje ter navsezadnje tudi evropski zeleni dogovor.

Če pričakujemo nadaljnjo širitev obnovljivih virov, se moramo pripraviti tudi na nadaljnji razvoj prožnosti sistema, je izpostavil Bergvik in dodal, da je energetska tranzicija pravzaprav sistemska tranzicija, ob čemer pa 'načrtovana' proizvodnja in distribucija ne zadostujeta, temveč je potreben tudi dostop do novih partnerstev in tehnologij, prisotna pa je tudi potreba po razvoju produktov za ključne stranke in po prerazporeditvi kapitalskih tokov.

Če je bilo leto 2019 večinoma »normalno« leto, nam je leto 2020 prineslo veliko več izzivov, je povzel Bergvik ter dodal, da so glavni trendi – upad premogovne proizvodnje, druga zlata doba plina in vzpon obnovljivih virov – še vedno prisotni, in celo močnejši. Ob tem je pojasnil, da Evropo njena odvisnost od UZP za izravnavo povpraševanja (ang. swing supply) še tesneje povezuje z globalnim trgom zemeljskega plina, ob čemer električna energija iz plinskih elektrarn že danes vpliva na cene električne energije po Evropi.

Današnja edinstvenost energetskih trgov

Nordijske cene električne energije so praviloma razmeroma nizke, a morajo biti cene elektrike tudi primerljivo nižje od cen konkurentov. Pričakujemo lahko, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Nordijski trg je praviloma tudi transparenten in predvidljiv. Obenem pa smo danes priča določeni »edinstvenosti« na trgih, je dejal direktor za nordijsko energetiko pri družbi Alsoa Ole Løfsnæs.

Pri razmišljanju o konkurenčnosti pa moramo imeti v mislih širšo sliko, vključujoč celotna gospodarstva in ne le (energetskih) trgov, saj so v industriji prav stroški električne energije in transporta tisti, ki vplivajo na konkurenčnost posameznih panog. Pomemben vpliv na konkurenčnost imajo tudi različne subvencijske sheme.

Løfsnæs je v zaključku poudaril, da ponuja nordijski elektroenergetski trg zelo dobro okolje za akterje, ne le zato, ker trg dobro deluje – saj je transparenten in diverzificiran – ampak tudi zato, ker ni treba, da je obnovljiva energija vedno povezana s pomanjkanjem.

Kot je dodal, lahko konkurenčnost industrije najbolje podpremo tako, da dovolimo trgu, da deluje, kot je bilo namenjeno, da ga zaščitimo pred selitvijo virov ogljika in da navsezadnje vpeljemo tudi spodbude za učinkovite omrežne dejavnosti in razvoj. Pomembno je tudi razjasniti predpise na področju omrežnih tarif za industrijo, je dodal Løfsnæs.

V delu spletnega dogodka, kjer sta se Løfsnæsu in Bergviku pridružila še višji analitik pri družbi Energy Quantified Eylert Ellefsen in glavni analitik pri družbi Storm Geo Analysis Sigbjørn Seland, so se sodelujoči strinjali, da je bilo (in še vedno je) tekoče leto res edinstveno leto za energetske posle, torej je tudi z vidika predvidljivosti vse povsem drugače, kot je bilo še do pred kratkim.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.