Kuba Gogolewski: Proces opuščanja premoga se bo nedvomno pospešil

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Kuba Gogolewski: Proces opuščanja premoga se bo nedvomno pospešil

Datum: 02. junij 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Premog , Emisije CO2 , Ekonomija , En.vizija

Stroški kapitala in zavarovanj v premogovništvu se povečujejo, na drugi strani pa se zmanjšujejo stroški kapitala in razpoložljivih sredstev za financiranje obnovljive energije, tehnologij, ki povzročajo manj izpustov, hranilnikov energije, medomrežnih povezav, pametnih omrežij in podobno.

Vse to vodi v odločno opuščanje premoga, je v nedavnem videointervjuju za Energetiko.NET dejal Kuba Gogolewski, ki v kampanjah Fundacije 'Razvoj DA, površinski kopi NE' sodeluje kot finančni strokovnjak, je pa tudi član globalne koalicije nevladnih organizacij Insure Our Future (Zavarujmo našo prihodnost).

Predpogoji za prestrukturiranje premogovnih regij

S premogom proizvedemo približno 27 odstotkov vse energije in 38 odstotkov vse električne energije po svetu (nekaj več kot 18 odstotkov električne energije, proizvedene v Evropski uniji), obenem pa tudi 44 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Kako bi se morale premogovne regije lotiti opuščanja premoga, če pri tem upoštevamo realnost z vsemi njenimi družbeno-ekonomskimi izzivi ter tehničnimi izzivi, ki jih to prinaša za energetske sisteme, predvsem v državah, kot sta Poljska in Kosovo, kjer s premogom še vedno proizvedejo večino domače električne energije? Gogolewski je v odgovoru na to vprašanje poudaril, da je treba najprej sprejeti jasno odločitev, da nove investicije v premog niso več mogoče. To je prvi predpogoj za prestrukturiranje regije, je dejal in dodal, da so mu taki izzivi kot Poljaku zelo znani.

Vemo, da so sedanja nahajališča edinstvena in delujejo dobro, a nekoč jih bo treba zapreti. To je drugi predpogoj, je nadaljeval Gogolewski. »Videli smo, da je dobro imeti načrt zaprtja, a treba je pokazati tudi nekaj miselne prilagodljivosti. Težava je torej običajno v tem, da je pripravljen en načrt, ki predvideva en dokončni datum zaprtja, ljudje pa mislijo, da lahko nekaj zapišeš in se nato tega držiš. Medtem pa se stvari na številnih področjih, med drugim na finančnih trgih, hitro odvijajo in cene se spreminjajo.«

Na primeru opuščanja premoga na Poljskem je Gogolewski pojasnil, da je treba datum dokončne opustitve premoga učinkovito komunicirati na vseh ravneh, saj bomo s tem omogočili prehod, zmogljivosti pa je treba nadomeščati ob minimalnem vplivu na družbo. Je pa vsak primer drugačen in predvsem pri lignitu se najdejo projekti, pri katerih koristi ostanejo znotraj skupnosti, negativni vidiki pa so veliko širši, je opozoril.

Ljudje v premogovnih regijah in predvsem v njihovi bližini ne smejo biti oškodovani dvakrat

Premogovne regije in tamkajšnje oblasti ne smejo biti podvržene zgolj negativnim posledicam rudarjenja, temveč morajo biti udeležene v gospodarskem zagonu, da se tako lahko spopadejo s tem, kar bo sledilo premogu. »V nasprotjem primeru bi bili prebivalci območij, na katera premogovništvo že tako ali tako negativno vpliva, oškodovani dvakrat. Ne samo, da ne bi bili deležni koristi v obliki davčnih ugodnosti in zaposlitev v rudarstvu, temveč bi bile te skupnosti spregledane tudi pri prehodu in ne bi mogle vlagati v svoje občine in prebivalce«.

V to smer se krepi tudi pritisk mednarodne skupnosti, je dejal Gogolewski in dodal, da prestrukturiranje med drugim zahteva spremembo miselnosti. V vsaki regiji, tudi na Balkanu, je ključno predvsem to, da se razlikuje med identiteto (energetske) družbe in identiteto države, saj med njima ni enačaja.

»Kadar obstajajo različni scenariji z različnimi datumi zaprtja, se je treba zavedati, da je nekaj skupnih točk, s katerimi se je treba začeti ukvarjati takoj in jih je treba prepoznati v prvem koraku ne glede na to, kakšen je dokončni datum. Osnovni koraki poti so znani. In dlje ko si, ko do zaprtja dejansko pride, manj te lahko preseneti potreba po pospešitvi procesa.«

Kaj bo pospešilo procese?

Kot je pojasnil Gogolewski, so evropski emisijski kuponi čedalje dražji, stroški pridobivanja energije iz obnovljivih virov pa se na drugi strani zmanjšujejo, kar oboje vodi v hitrejše opuščanje premoga. Ob tem se rojevajo spremembe na finančnih trgih in posebni zavarovalni dogovori, pri čemer niti balkanske regije niti navzkrižij v posameznih državah ni mogoče izvzeti iz mednarodnega dogajanja.

»In če te spremembe primerjamo s časovnicami gradnje infrastrukture ali elektrarn v energetiki, je to bliskovito hiter proces. Kot vidimo, veliki pozavarovalniški in zavarovalniški akterji niti ne vlagajo več v premogovne družbe in projekte niti jim ne nudijo več zavarovanja. To se je zgodilo v vsega štirih letih. Začelo se je s prvim valom, v katerem niso bila več na voljo zavarovanja za nove premogovne projekte, kot so rudniki in s premogom povezana infrastruktura, kar je že samo po sebi imelo učinek.« Tudi to vpliva na naložbe, pravi Gogolewski in pri tem kot primer navaja Avstralijo.

Swiss Re, druga največja pozavarovalnica na svetu, je denimo naznanila nove podnebne cilje, med drugim načrt o popolni opustitvi pogodbenih pozavarovanj za premogovne termoelektrarne do leta 2030 (OECD) oz. 2040 (preostale regije sveta). Če bo uveljavljena, kot je zastavljena, bo ta sprememba politike korenito zaznamovala pozavarovalniško industrijo, je družba sporočila sredi marca.

Gogolewski je v odgovoru na vprašanje o vlogi pozavarovalnic poudaril, da je najpomembnejši element pri tem strošek kapitala, to je pa globalno vprašanje. »Sodelovanje, izmenjava in skupno načrtovanje so za družbo koristni in povsem jasno je, da bodo projekti in pobude na področju obnovljivih virov deležni veliko boljših finančnih pogojev kot tisti, ki so povezani s premogom.«

»Demokratizacija energijskih potreb vsekakor predvideva veliko varnejši in bolj razpršen sistem. Obenem, in to je z vidika razdelitve prihodkov nekoliko tragično, spodkopava prihodke energetskih družb. To torej ni strogo ekonomsko vprašanje, temveč vprašanje hitrosti sprememb. Koristi, ki jih energetski prehod prinaša državi, niso nujno koristne tudi za energetsko družbo, ki je v dominantnem položaju, temveč so veliko bolj razpršene.«

»V nekaterih državah na Balkanu še vedno ne znajo dobro oceniti, kakšni so resnični stroški rabe fosilnih goriv. Zgodovinska odsotnost upoštevanja zunanjih stroškov proizvodnje energije je privedla do najhujših zunanjih učinkov – podnebnih sprememb. Stroške onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov pravzaprav že ves čas prenašamo na družbo, zdaj pa se čedalje hitreje izrisuje spoznanje, da moramo to spremeniti, zato se cene tako skokovito povečujejo,« je poudaril Gogolewski in dodal, da je iskanje največjih koristi za družbo spet nekaj drugega kot iskanje največjih koristi za vlagatelja ali usmerjanje v kratkoročne koristi gradnje in rabe konkretne infrastrukture za izkoriščanje fosilnih goriv. Kar zadeva plin, pa je zelo verjetno, da je ta vir novi premog in da se bodo današnje plinske naložbe čez deset let soočile z enakimi ekonomskimi izzivi, s kakšnimi se danes spopada premog.

Gogolewski zato razlikuje med plinom, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, in plinom za ogrevanje. Trgi ogrevanja ali alternativni načini ogrevanja so veliko bolj lokalni, zato so bolj odvisni od lokalnih okoliščin. A kot je opozoril, se pri aktualnem vlaganju v plinsko infrastrukturo in plinske elektrarne ponavlja zgodovina vlaganja v premog.

Kako bo trg ogljika vplival na premog?

Cena emisijskih kuponov je od začetka leta narasla za več kot 50 odstotkov in v petek, 14. maja, z nekaj manj kot 57 evri za tono dosegla novo rekordno vrednost. V Sloveniji je vlada nedavno sprejela strategijo za izstop iz premoga, po kateri naj bi Termoelektrarna Šoštanj prenehala obratovati leta 2033. Evroposlanci iz vrst stranke Zelenih pa želijo zagotoviti, da bi bila spodnja meja cene ogljika v sistemu EU ETS od leta 2023 dalje vsaj 50 evrov za tono, nato pa bi se vsako leto višala, dokler ne bi sredi tridesetih let dosegla 195 evrov za tono (VEČ).

Vse to dogajanje po besedah Gogolewskega zgolj potrjuje, kako hitro se odvijajo spremembe. »Finančne ustanove celo uvajajo svojo ceno ogljika. Imenujejo jo 'senčna cena' in ta naj bi bolje odražala stroške energije iz obnovljivih virov oziroma resnične prednosti obnovljivih virov. Pri sedanji ravni cene v sistemu EU ETS pa senčne cene ogljika niti ne potrebujemo več, saj se cena ogljika močno približuje ravni, pri kateri obnovljivi viri postanejo konkurenčni. Bi se pa morala povzpeti še više, da bi se proces razogljičevanja odvijal s hitrostjo, ki jo zahteva podnebna kriza. Nadaljnje zviševanje cene CO₂ bo nedvomno pospešilo opuščanje premoga.«

Kljub vsemu pa se ponujajo izjemne priložnosti za vse države, ki so del evropskega sistema trgovanja s pravicami do emisije, saj se prihodki ustvarjajo iz plačil premogovnih podjetij. Kot je pozitivno sklenil sogovornik, to pomeni dodatna sredstva za potrebno prestrukturiranje.