Nastavitve piškotkov
Troglavi zmaj jé termoelektrarne na premog na Zahodnem Balkanu

Troglavi zmaj jé termoelektrarne na premog na Zahodnem Balkanu

Datum: 10. avgust 2020

Avtor: Dr. Aleksandar Knežević

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Premog , Energetska politika , Emisije CO2 , Ekonomija

Troglavi zmaj že jé termoelektrane na premog na Zahodnem Balkanu. Prva glava zmaja so ukrepi Evropske unije, katerih posredni cilj je spodbujanje izkoriščanja obnovljivih in destimulacija ogljikovih virov energije. Druga glava je pričakovano zmanjšanje povpraševanja po električni energiji na evropskem trgu kot posledica epidemije koronavirusa Covid-19. Tretja glava so zunanji in notranji razlogi za zaustavitev delovanja rudnikov premoga.

Ukrepi Evropske unije za boj proti podnebnim spremembam


zeleni prehodEvropska unija se je odločila, da bo vodilna pri boju proti podnebnim spremembam na Zemlji. Znano je, kdo je največji povzročitelj podnebnih sprememb, to so termoelektrarne na premog. Znano je, kateri energenti lahko nadomestijo premog. Poleg hidroelektrarn (potencialna energija vode) so to sončna energija sevanja (solarno obsevanje), kinetična energija vetra in kemična energija biomase. Potenciali energije sonca in vetra so ogromni. In tudi ogromno je pomanjkanje – gre sicer za presihajoče vire energije, ki se pojavljajo občasno. Čas njihovega nastanka in moč v Evropi je težko prepoznati. Zato so se v začetku pojavljale ideje o vzporedni gradnji vetrne elektrarne in termoelektrarne ali vetrne elektrarne in akumulacijske hidroelektrarne. Tak sistem bi imel nižje operativne stroške, vendar dvojne investicijske stroške.

Pri vrednotenju elektrarn med seboj je treba paziti na to, da en megavat nazivne moči ne da enake količine letne proizvodnje električne energije, ker je različna potencialna številka ur dela posameznega vira. Število ur dela zmanjšano na nazivno moč elektrarn znaša približno:
  • termoelektrarne na premog: 6500 ur dela letno,
  • hidroelektrarne: 4.500 ur dela letno,
  • vetrne elektrarne in majhne hidroelektrarne: 2.500 ur dela letno,
  • solarne elektrarne: 1.200 ur dela letno,

tj. elektrarne na obnovljive vire energije imajo letno manjše število ur dela od termoelektrarn in lahko proizvedejo električno energijo samo tedaj, ko obstajajo ustrezni naravni pojavi.

Zato se je v EU pojavila ideja, da se s pravili in organizacijo trga električne energije zavaruje ugodnejši položaj obnovljivih virov energije in manj ugoden položaj premoga. To so: (i) ustanovitev ekonomskih instrumentov (stimulansi in destimulansi), (ii) ustanovitev trga električne energije – borzni sistem električne energije, urne vrednosti, en dan prej, (iii) omrežna funkcija kot akumulator električne energije, (iv) podpora ustanavljanju energetskih zadrug in (v) administrativna/upravna omejitev.

Tukaj se lahko doda intervencija potrošnikov energije – tako energetska učinkovitost kot tudi prodajni model energijskih storitev namesto prodaje same energije.

Ustanovitev ekonomskih instrumentov: za zmanjševanje proizvodnje ogljikove električne energije je Evropska komisija uvedla obveznost nakupa dovolilnic za emisije toplogrednih plinov s strani glavnih izdajateljev na nekaterih gospodarskih območjih. Vrednost dovolilnic na trgu je odvisna od povpraševanja po dovolilnicah. V zadnjem času znaša več kot 20 EUR na tono ogljikovega dioksida, kar ustreza približno 20 EUR na tono premoga, ki ga uporabljajo termolektrarne na Balkanskem polotoku. Ta podatek se lahko primerja s ceno premoga, ki ga kupujejo termoelektrarne.

Za države, ki niso uvedle tega sistema, je predvidena uvedba carin na uvoz njihove energije. Za države Zahodnega Balkana, na katere se to nanaša, bi bilo ugodneje, da same uvedejo sistem nakupa emisijskih dovolilnic, kot pa da jim električno energijo obdavčujejo. V obeh primerih gre za strošek elektroenergetske organizacije, vendar v prvem primeru denar ostane v državi in elektroenergetska organizacija, ki ima termoelektrarno na premog, lahko zaprosi za ta sredstva v svoji državi za gradnjo objektov na obnovljive vire energije. Tako bodo termoelektrarne financirale svojo konkurenco.

V Evropski uniji kupci električne energije poleg računa za porabljeno električno energijo, plačajo nadomestilo za spodbujanje gradnje obnovljive porabe. Vrednost te spodbude znaša v EU okoli 15 odstotkov vrednosti računa za porabo elekrične energije. Pod pretvezo zaščite življenjskega standarda je višina tega nadomestila na Zahodnem Balkanu zelo nizka.

Uveljavljajo se tržna pravila, pri katerih je najpogostejše, da se na borzi električne energije dogovarjajo o odkupnih cenah električne energije – urne vrednosti en dan vnaprej.

Današnje vetrne elektrarne so pametne elektrarne. Opremljene so s podatki o raziskavah vetra na določenem terenu pred gradnjo, sposobne so napovedati hitrosti in frekvence vetra za naslednji dan. Te elektrarne prejemajo tudi trenutne podatke o vetru in kot pametne elektrarne se učijo iz leta v leto in izboljšujejo točnost potencialnih ocen v naslednjih 24 urah.

V tem primeru imajo vetrne elektrarne prednost pred termoelektrarnami. Ker nimajo obratovalnih stroškov (v primeru zmanjšanega povpraševanja), lahko delajo z nižjimi cenami za razliko od termoelekrarn, ki imajo strošek premoga in niso elastične v pogledu spremembe zmogljivosti. Tako obstajajo primeri na nekaterih borzah električne energije v Evropi, da termoelektrarne več sto ur letno obratujejo z negativno prodajno ali zelo nizko prodajno ceno električne energije.

fotovoltaika, vetrniceFunkcija omrežja kot akumulatorja električne energije: spodbuja se tudi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov za lastne potrebe. Glede na različno intenzivnost oskrbe energije iz narave in glede na potrebo po energiji bi bilo smiselno, da imajo ti proizvajalci energije baterije za shranjevanje energije, ko imajo presežek oziroma jih uporabljajo, kadar potrebujejo večjo količino. Tudi ta problem je rešen z omrežnim paviljonom (elektroenergetskega sistema). Tisti, ki proizvaja električno energijo za lastne potrebe, ima možnost, da presežek energije, ko ga ima, pošlje v omrežje, in da potegne iz omrežja tolikšno količino energije, kot jo je poslal v omrežje, ko jo potrebuje. Uporabniki električne energije na ta način ne veljajo za proizvajalce električne energije (niso registrirani kot proizvajalci). Imenujejo se prosumerji (zloženka iz angleškega jezika – producer in consumer).

Podpora ustanavljanju energetskih zadrug: v korist obnovljivih virov energije obstajajo tudi energetske zadruge. Energetske zadruge v Evropi postajajo vse bolj priljubljene, vključno s Slovenijo in Hrvaško. Za razliko od klasičnih zasebnih podjetij imajo vsi člani zadruge enake pravice, neodvisno od tega, koliko vložijo in kaj vložijo (denar, delo, prostor na strehi za sončni kolektor, veje za industrijske pogone oz. elektrarne na biomaso, gnojne odpadke itd.). Člani zadruge nimajo tako velikega gospodarskega interesa, imajo pa interes, da sami upravljajo vire s svojega območja.

Zaradi izrazitih nepravilnosti in investicijske nekulture v procesu pridobivanja dovoljenj za majhne hidroelektrarne so te v Bosni in Hercegovini zasovražene in nezaželene. Vendar so energetske zadruge pravo mesto za gradnjo majhnih hidroelektrarn.

Prebivalci določenega območja lahko ocenijo, kdaj so v funkciji razvoja lokalne skupnosti (oskrba z vodo, namakanje).

V Evropi, in tudi na Balkanu, se bo čez trideset let polovica prebivalstva uskvarjala s proizvodnjo električne energije in toplote iz sončnih sistemov.


Vpliv pandemije koronavirusa Covid-19


Vpliv pandemije koronavirusa Covid-19 se ne more oceniti kvantitativno, lahko pa se kvalitativno. Gotovo bodo sprejeti ukrepi za omejitev širjenja pandemije zmanjšali gospodarsko aktivnost. Vse na svetu bo drugače. Ne samo, da bo povpraševanje po energiji upadlo, spremenila se bo tudi struktura virov energije. Na to moramo računati. Vse strategije za razvoj sveta in držav, s tem tudi energetskega sektorja, morajo biti revidirane.

Primer: če se v eni državi proizvede 50 odstotkov električne energije iz termoelektrarn in 50 odstotkov iz obnovljivih virov (hidroelektrarne, veter, sonce, biomasa) in če pride zaradi manjšega povpraševanja do padca cen električne energije na trgu za 10 odstotkov in če se nakupna cena zmanjša za enak odstotek, kaj se bo zgodilo?

Lastniki objektov, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, bodo imeli prihodek manjši za 10 odstotkov na osnovo za znižanje cen in lastniki termoelektrarn na premog bodo imeli manjši prihodek za kar 28 odstotkov in to 20 odstotkov zaradi zmanjšanja prodaje in 8 odstotkov zaradi padanja cen električne energije.

Pojasnilo: elektrarne na obnovljive vire, ki praktično nimajo obratovalnih stroškov, ne bodo imele zmanjšane proizvodnje; izgubile bodo le 10 odstotkov zaradi nižje ceni. Termoelektrarne na premog bodo imele prodajo manjšo za 20 odstotkov; proizvedenih 80 odstotkov bodo prodale po nižji ceni.
Graf azdaja slo
Drugi primer: zmanjšanje povpraševanja po električni energiji za 20 odstotkov in padec cen električne energije za 20 odstotkov. V tem primeru bodo proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov imeli 20-odstotni padec prihodkov, proizvajalci fosilne energije pa celo 56-odstotnega (40 % zaradi padca prodaje in 16 % zaradi padanja cen).

Jasno je, da je pandemija koronavirusa Covid-19 veliko večji problem za termoelektrarne kot za elektrarne na obnovljive vire energije.

Drugi potencialni vpliv koronavirusa Covid-19 je, da bodo letovišča v strahu pred podobnimi dogodki v prihodnjem obdobju pristopila k zmanjševanju različnih stroškov in iskanju novih virov dohodka.

Ena izmed takih možnosti je, da letovišča postanejo prosumerji električne energije na bazi obnovljivih virov energije in tako povečajo prihodek in zmanjšajo stroške poslovanja. Zmanjšajo pa tudi dobavo energije iz javnih sistemov.

Prenehanje pridobivanja premoga


Kjer državna vlada ne bo pomagala premogovnikom z javnimi in zasebnimi subvencijami, bodo lokalne oblasti in upravniki rudnikov iskali druge rešitve. Lokalne oblasti bodo ob upoštevanju zaposlovanja državljanov njihovega območja in vedoč, da se povpraševanje po premogu neizogibno zmanjšuje, iskale alternativne rešitve – najpreprostejše ob ohranjanju obstoječe organizacije in opreme rudnikov.

Gre za uvajanje odstopniške (angl. back-stop) tehnologije. To je lahko izkoriščanje drugih mineralnih surovin, gojenje hitro rastočih dreves in proizvodnja bioenergentov za male kurilne naprave idr.

Možna rešitev je sprememba vrste in lokacije delovanja. Možno je organizirati rudnike iz Bosne in Hercegovine in Srbije, da se odločijo za izkoriščanje litijeve celice, ki se uporablja za izdelavo električnih akumulatorjev, vendar imata ti dve državi 10 odstotkov svetovnih rezerv tega kemičnega elementa in na območjih, ki niso bistveno oddaljena od današnjih premogovnikov.

Danes rudniki zaostajajo v spremembah. Še vedno iščejo pomoč države, da ohranijo svoj položaj, namesto da bi iskali državno pomoč za spremembo dejavnosti, vključno s spremembo lokacije dejavnosti.

V Evropski uniji države premogovnikom ne dajejo spodbud, da bi vzdrževale konkurenco obnovljivih virov električne energije, temveč podpirajo rudnike za prehod na t. i. back-stop tehnologije. Verjeti je, da bi premogovniki na Zahodnem Balkanu lahko dobili (če imajo take programe) pomoč EU za uvajanje teh tehnologij.

Na Zahodnem Balkanu imajo rudniki kljub vladnim subvencijam težave pri vzdrževanju finančne likvidnosti.

Pričakovati je, da bodo premogovniki prenehali pridobivati premog, še preden bo to povzročila dinamika zaustavitve termoelektrarn.

Tako bo eden od razlogov za zaustavitev termoelektrarn na Zahodnem Balkanu tudi pomanjkanje premoga.

Družba mora razumeti, da postaja premog vse manj vreden vir in da čim prej začne iskati druge možnosti.

Namesto zaključka


Zdi se, da oblasti na Zahodnem Balkanu termoelektrarne vidijo bolj kot kraj tujih naložb ali kot pridobivanje ugodnih posojil ter zaposlovanje lokalnega prebivalstva, manj pa v funkciji gospodarstva in energetske varnosti države. V Bosni in Hercegovini se razpravlja o gradnji več novih elektrarn na premog.

Za eno od njih – Termoelektrarna Tuzla blok 7 – je sprejet sklep parlamenta entitete Federacije BiH o njeni gradnji in nekatere oblike podpore s strani Sveta ministrov Bosne in Hercegovine.

Zanimivo je, da je bil to precedens v praksi parlamentarizma v Bosni in Hercegovini – obrazložitve predloga za odobritev izgradnje bloka 7 HE TP Tuzla ni bilo mogoče najti na spletni strani Parlamenta Federacije BiH, prav tako svetniki niso dobili ustrezne obrazložitve za to točko dnevnega reda. Glasovali so na podlagi strankine direktive.

Avtor teh vrstic, ki želi družbi ponuditi svoje znanje in izkušnje, se je udeležil srečanja elektroenergetskih organizacij FBiH in Republike Srpske v Ugljeviku leta 2015, je želel opozoriti na neresničnost NERP (nacionalnega načrta za zmanjšanje emisij), vendar o njem ni smel govoriti.

Nadalje, zavedajoč se, da je projekt TPP Tuzla 7 izredno neekonomičen, je avtor teh vrstic marca leta 2019 ministrstvu za finance FBiH predložil pismo z analizo na petih straneh, kjer dokazuje neekonomičnost tega projekta. Kljub odredbi Aarhuškega centra v BiH in kljub razsodbi varuha človekovih pravic FbiH, ni dobil odgovora.

Države Zahodnega Balkana se morajo zavedati, da nimajo svoje energetske neodvisnosti.

Poslušati bodo morale močno Evropo, ki deluje pod pretvezo, da se bori proti podnebnim spremembam, prilagoditi se epidemiji koronavirusa Covid-19 in omogočiti premogovnikom, da skrbijo za svojo prihodnost.

Dr. Aleksandar Knežević, predsednik Gibanja za vladavino znanja IMPULSIO, Sarajevo, Bosna in Hercegovina

Stališča avtorja ne odražajo nujno stališča uredništva Energetike.NET.



Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

  • Sob 21°C

  • Ned 22°C

  • Pon 24°C

  • Tor 22°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×