Dr. Maja Jerala, ABC Accelerator: Energetski sektor je z vidika start-upov in inovacij zelo specifičen
Datum: 23. december 2019
Avtor: Alenka Lena Klopčič
Kategorija: En.vizija
Tema:
Nove tehnologije
»Slovenski start-upi uspešno prepoznavajo potrebo po inovacijah s področja trajnosti, večji problem predstavljajo inovativni poslovni modeli. Načelo trajnosti namreč zahteva drugačen pogled na poslovne modele in ustvarjanje dobička, ki morajo prepričati ne samo potencialne investitorje, ampak predvsem uporabnika. Prav uporabniki smo namreč tisti, ki lahko največ prispevamo k povečevanju trajnostnih modelov, kar pa nemalokrat zahteva spreminjanje vsakodnevnih navad,« je za Energetiko.NET povedala dr. Maja Jerala, menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba – to je ABC Accelerator – ter ABC-jeva vodja evropskih projektov, s katero smo govorili o aktualnem stanju v startupovskem ekosistemu; natančneje: energetsko-startupovskem ekosistemu. Sogovornica med drugim pravi, da je Slovenija, glede na svojo majhnost, izjemno uspešna pri pridobivanju investicij, slovenski inovatorji pa so po njenem pravi 'podjetniški tigri'.
»Iskanje investitorja je dandanes za zagonsko oziroma start-up podjetje zelo težko. Tudi v primeru, ko ima start-up zelo inovativno idejo, dobro sodelujočo ekipo in primerno tehnologijo, je še vedno velika možnost, da mu ne bo uspelo. Posameznik mora biti pripravljen delati tudi po 16 ur ali več na dan in biti v pravem trenutku na pravem mestu, da bo (njegov) start-up uspel,« je že leta 2017 poudaril Dejan Roljič, ustanovitelj in direktor ABC pospeševalnika v uvodnem pozdravu na takrat prvem nacionalnem tekmovanju energetskih start-upov PowerUp! v Ljubljani (VEČ). Je danes še vedno tako ali pa so izkušnje že kaj drugačne, glede na to, da so spremembe najhitrejše prav v svetu start-upov?Tako je. Predvsem moraš biti ob pravem času na pravem mestu in spoznati prave ljudi, ki so pripravljeni vate in v tvojo idejo investirati ne samo sredstev, temveč tudi čas in znanje. Svet start-upov je džungla podjetništva. Preživijo le najbolj prodorni, prilagodljivi, predrzni in pogumni.
No, prav na tistem tekmovanju – leta 2017 – je prepričal start-up Mebius, ki si je nato na finalu PowerUp! prislužil mesto v InnoEnergyjevem pospeševalniku s posebnim povabilom InnoEnergyjevega partnerja MOL Group (VEČ). Kako gre danes Mebiusu, ki je sicer v sodelovanju s Kemijskim inštitutom razvil katalizator, ki poveča moč vodikove gorivne celice za 2,2-krat glede na zmožnosti drugih produktov na trgu, in kako mu je pomagalo partnerstvo z InnoEnergyjem (VEČ)?
InnoEnergy je Mebiusu odprl priložnosti za predstavitev v državah srednje in zahodne Evrope na raznih prireditvah in industrijskih sejmih, ki so že v osnovi namenjeni predstavitvam start-upov investitorjem in industrijskim podjetjem, ki iščejo nove rešitve, produkte in tržne niše. Prav tako je v interesu InnoEnergyja, da podpira svoje start-upe tudi na bolj praktičnih področjih, kot je kritje pravnih stroškov in pomoč pri sklepanju prvih pogodb in poslov, priprava poslovne dokumentacije, kot so npr. poslovni načrt in prezentacije investitorjem, ter z organizacijo izobraževalnih seminarjev in tečajev za specifična področja upravljanja podjetij, iskanje prvih strank in priložnosti za demonstracijske projekte itd. Tako so s finančno podporo omogočili podjetju Mebius preizkus proizvodnje svoje inovacije pri tujem podjetju, ki izdeluje industrijske stroje za množično proizvodnjo.
Prav tako pa InnoEnergy pomaga pri iskanju investitorjev za postavitev serijske proizvodnje polizdelkov za vodikove gorivne celice, pred kratkim pa so tudi zaključili pogajanja o vstopu InnoEnergyja v lastniško strukturo Mebiusa. Pridobivanje investitorjev je lahko precej dolgotrajen postopek, tudi ko že najdeš 'ta prave', in dobro je imeti profesionalne partnerje, ki ti v pravem trenutku pomagajo z nasveti in informacijami.
Kot je razbrati iz nedavnega intervjuja z Jakubom Milerjem, direktorjem InnoEnergyja za srednjo Evropo, objavljenem v Svetu kapitala (VEČ), je InnoEnergyjevo glavno vodilo zagotovitev trajnostne prihodnosti. Bi dejali, da se start-upi te nuje – prispevati k večji trajnosti torej – že zavedajo? Kakšne so na tem mestu InnoEnergyjeve izkušnje / je potrebno še vedno veliko ozaveščanja ali pa start-upi že jezdijo ta 'val priložnosti', povezanih z zagotavljanjem trajnostne prihodnosti?
Najprej naj omenim, da smo v ABC Acceleratorju zelo ponosni, da smo zastopnik InnoEnergyja za Slovenijo, saj tako lahko skupaj aktivno prispevamo k povečevanju inovativnosti na področju trajnostne prihodnosti. Na splošno sem mnenja, da slovenski start-upi uspešno prepoznavajo potrebo po inovacijah s področja trajnosti, večji problem predstavljajo inovativni poslovni modeli. Načelo trajnosti namreč zahteva drugačen pogled na poslovne modele in ustvarjanje dobička, ki morajo prepričati ne samo potencialne investitorje, ampak predvsem uporabnike. Prav uporabniki smo namreč tisti, ki lahko največ prispevamo k povečevanju trajnostnih modelov, kar pa nemalokrat zahteva spreminjanje vsakodnevnih navad.
Družbeni učinki InnoEnergyjevega dela, ki je podprto tako z javnimi kot z zasebnimi sredstvi, so med drugim vidni v 'deležu smrtnosti start-upov', saj kot pravi Jakub Miller v omenjenem intervjuju, je ta delež pri InnoEnergyju »v primerjavi z drugimi ekstremno majhen, pod desetimi odstotki. Česa takega ne boste našli pri nobenem drugem investitorju, navadno je razmerje med umrlimi in preživelimi ravno obratno«. Kako je s tem pri slovenskih energetskih start-upih? Kakšna so spoznanja InnoEnergyjevega lokalnega huba, ABC Acceleratorja?
InnoEnergy zaradi kombinacije zasebnih in javnih sredstev predstavlja na prvi pogled zahtevnega investitorja, ki pa prav zaradi visokega praga kritičnosti prispeva k visoki uspešnosti projektov in produktov, v katere investirajo. Od potencialnega start-upa, 'scaleupa' (hitro rastočega podjetja; op. p.) ali mednarodnega visokotehnološkega konzorcijskega projekta zahtevajo veliko mero inovativnosti, administrativne pismenosti in zagona mladega start-upa. Slovenija je glede na majhnost države izjemno uspešna pri pridobivanju teh investicij, kar pomeni, da so slovenski inovatorji pravi podjetniški tigri.
InnoEnergy je na svoji najpomembnejši konferenci TBB (The Business Booster), ki je potekala jeseni – tokrat v Parizu, ki je sledil lanskemu Kopenhagnu –, v središče energetske tranzicije postavil človeka, torej posameznika. Ali zaznavate, da energetski start-upi prav tako pri razvoju svojih tehnoloških idej oziroma poslovnih modelov v ospredje postavljajo posameznika, kot prihodnjega aktivnega odjemalca energije?
Nedvomno smo prav posamezniki tisti, ki določamo trende vseh inovacij. Še posebej pa to lahko zaznamo pri energetski tranziciji, ki od uporabnika zahteva spremembo razmišljanja, delovanja in vsakdana. Na splošno lahko prihodnost inovativnega podjetništva vidimo v personaliziranih rešitvah, produktih in storitvah. Opažam, da slovenski energetski start-upi še vedno velik poudarek dajejo na inovativnost produkta in tehnološke rešitve, veliko manj pa svoj poslovni model prilagajajo posamezniku. To je tudi dobra priložnost, da pozovem vse snovalce prodornih inovativnih energetskih rešitev, da v svoja razmišljanja vključijo tudi ta vidik.
Kaj še zaznavate pri energetskih start-upih – kakšne vrste podpore in pomoči potrebujejo? Ali so se slovenski energetski start-upi pripravljeni odpreti z idejami – slednje namreč start-up ekipe rade do zadnjega držijo zase – v zameno za investicije in podjetniško podporo, kakršno daje InnoEnergy?
Energetski sektor je z vidika start-upov in inovacij specifičen z več vidikov: pridobivanje investicij poteka na podlagi MVP (minimalno sprejemljiv produkt; op. p.), ki pa že v osnovi zahteva večja sredstva kot drugi sektorji. Inovacije so poleg tega običajno vezane na lokalne, nacionalne in mednarodne regulative, poleg tega pa gre za konservativen sektor in ne nazadnje tudi za konservativnega končnega uporabnika.
Vse to so izzivi, ki jih je zaznala tako Evropska komisija kot tudi InnoEnergy in ki jih skupaj z njimi uspešno rešujemo v okviru drugih evropskih projektov, ki jih ABC izvaja skupaj z InnoEnergyjem. Odprtost start-upov, da delijo svoje ideje, še posebej slovenskih in še posebej energetskih, je izziv, s katerim se srečujemo kot podjetniški pospeševalnik.
Zato naj na tej točki vsem potencialnim inovatorjem predstavim vidik vseh investitorjev, da nimamo interesa poustvarjati ali ponarejati inovativnih idej, ampak skupaj z njihovimi snovalci iz njih narediti visoko dobičkonosno rešitev.
No, do konca decembra zbirate tudi prijave za InnoEnergyjev program PRIMER (VEČ). Nam lahko poveste, kaj konkretno je od tovrstnih programov – omenjeni je že tretja izvedba v Sloveniji – odneslo 21 podjetnikov doslej? Bo aktualni program v čem drugačen od že izvedenih dveh?
Primer program predstavlja izvrstno priložnost za vse start-upe na začetku njihove poslovne poti, še posebej za energetske start-upe. Predstavlja visokokakovosten brezplačen program, ki omogoča udeležencem, da pridobijo podjetniška znanja, preverijo svojo idejo in se preizkusijo v javni predstavitvi svojih idej potencialnim partnerjem in investitorjem na t. i. demo dnevu. Najboljše med njimi lahko tudi povabimo na tekmovanje energetskih start-upov, Power Up!, ki pa predstavlja vstopnico v InnoEnergyjeve investicijske programe. Nedvomno pa si udeleženci skozi program ustvarijo tudi svojo mrežo soudeležencev, ki se je že nemalokrat izkazala za ključno pri njihovi nadaljnji poslovni poti.
Kako obetavna pa sta za energetske start-upe programa Highway in Boostway? Kako bogatejši lahko izidejo iz njiju, če se odločijo za sodelovanje, pa tudi, kakšne pogoje morajo morebiti izpolnjevati za sam vstop?
Highway kot investicijski in pospeševalni program za start-upe in Boostway za 'scaleupe' poleg investicije doprineseta predvsem na področju podjetniškega pospeševanja in široke mreže InnoEnergyja, do katere dostop imajo udeleženci teh dveh programov. Gre za edinstveno priložnost, saj podjetje tako dobi na svojo stran najmočnejšega evropskega energetskega igralca. Podjetja morajo poleg visoko inovativne rešitve in poslovnega modela prispevati k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, znižanju stroškov energije in povečevanju dostopa do čiste energije.
InnoEnergy sicer vlaga v vse te tri stebre, od izobraževanja posameznikov, kar počne skozi svoje magistrske programe, spodbujanja start-upov, kar počne skozi svoje programe pospeševanja, do ponudbe inovativnih produktov in storitev na energetski trg, kar pa mu uspeva s samimi start-upi iz lastnega portfelja. Katere aktivnosti in dogodke, konkretno, še pripravljate in že lahko napoveste za leto 2020 v Sloveniji?
Poleg že omenjenega predpospeševalnega programa Primer, s katerim začnemo januarja in zaključimo februarja, marca napovedujemo začetek pilotnega programa za mlade inovatorje. Gre za program Interreg Danube Energy+, ki ga ABC Accelerator skupaj z InnoEnergy in še sedmimi drugimi evropskimi partnerji usmerja v mlade posameznike s področja energetike, ki zgolj razmišljajo o začetku njihove poslovne poti. Takoj v začetku aprila v sodelovanju s Celjskim sejmom napovedujemo atraktivno tekmovanje za energetske scaleupe in MSP-je 'Power Up!'. Zmagovalci tekmovanja Power Up! Slovenija se bodo nato udeležili tudi evropskega tekmovanja, ki bo potekalo maja v poljskem Krakovu.
Da je povezovanje med korporacijami in start-upi ključnega pomena, je bilo tudi eno od sporočil jesenske investicijske in razvojne konference Slovenia Business BridgeTM, namenjene zasebnim investitorjem, kjer je sodeloval tudi ABC Accelerator (VEČ). Pa to poteka dovolj hitro oz. kako bi lahko bilo po vašem še bolj učinkovito?
Zagotovo je povezovanje med korporacijami in start-upi ključno, kar je bilo prav tako prepoznano s strani evropske komisije in InnoEnergy, saj ABC Accelerator skupaj z njimi in še tremi evropskimi partnerji sodeluje pri projektu Interreg Central Europe InNow, ki predstavlja personaliziran pospeševalni program za energetske korporacije. Na eni strani korporacija opredeli svoje izzive in potrebe, na drugi strani pa start-upi oziroma scale-upi usmerjeno rešujejo natanko te izzive in s tem ustvarjajo rešitev za definiranega končnega uporabnika. Tako da poskušamo na ABC-ju skupaj z InnoEnergyjem pokrivati vse vidike energetskih inovacij in za vsako idejo posebej poiskati pravo pot in rešitev.
Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.
PREVERITE TUDI
-
19.09.2018 - InnoEnergyjevi start-upi pomagali zmanjšati izpuste CO2 za 5,5 milijona ton
-
10.10.2018 - Clean Air Challenge: Z znižanjem smoga bi lahko EU do leta 2025 prihranila 183 milijard evrov
-
17.10.2018 - TBB: Energetska tranzicija mora postati današnja realnost!
-
18.10.2018 - InnoEnergy: Od izkoriščanja energije morja do dronov za vetrnice
-
22.10.2018 - InnoEnergy napovedal nov predpospeševalni program
-
05.11.2018 - Jakub Miler, InnoEnergy: Najbolj zmagovite so tiste rešitve, ki postavljajo v ospredje končne odjemalce
-
12.11.2018 - InnoEnergy se predstavi mladim slovenskim energetikom
-
23.11.2018 - Inovativne prometne rešitve so ključne za zmanjševanje onesnaženosti zraka
-
17.12.2018 - InnoEnergyjev energetski učinek enak umiku 47.000 vozil z evropskih cest
-
16.07.2019 - Konferenca TBB v središče energetske tranzicije postavlja človeka
-
11.10.2019 - InnoEnergy v svoji študiji razkriva pet ključnih kompetenc vseh uspešnih energetskih podjetnikov
-
09.12.2019 - Do konca decembra možne prijave v InnoEnergyjev program PRIMER
-
20.12.2019 - Dan odprtih vrat ABC Acceleratorja postregel z novimi priložnostmi za startup podjetja
-
04.02.2020 - ABC pospeševalnik vabi na InnoEnergyjev 'PRIMER demo dan'
-
05.03.2020 - En.odmev 020: Energetska prihodnost na strani povpraševanja