Energetsko najbolj prodorne občine leta 2019 so Poljčane, Bled in Ljubljana
Datum: 14. junij 2019
Avtor: Energetika.NET
Kategorija: Reportaže
Tema:
Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
, Emisije CO2
, Nove tehnologije
, Ekonomija
V Ljubljani so danes na konferenci En.občina & En.management 019 razglasili energetsko najbolj prodorne občine v Sloveniji. V kategoriji malih občin je zmagala Občina Poljčane, v kategoriji srednje velikih Občina Bled, v kategoriji mestnih občin pa Mestna občina Ljubljana.

Letošnje finalistke so bile med malimi občinami občine Poljčane (zmagovalka), Kobarid (2. mesto), Ribnica na Pohorju (3. mesto), Nazarje, Benedikt in Hrpelje-Kozina. Letošnje finalistke v kategoriji srednje velikih občin so občine Bled (zmagovalka), Idrija (2. mesto), Logatec (3. mesto), Miklavž na Dravskem polju, Kanal ob Soči, in Ajdovščina. Finalistke v kategoriji mestnih občin pa so letos naslednje mestne občine: Ljubljana (zmagovalka), Novo mesto (2. mesto) in Nova Gorica (3. mesto).
S čim so zmagovalne občine prepričale komisijo?

Občina Poljčane ima sicer že od leta 2012 uveden sistem daljinskega upravljanja z energijo v javnih občinskih stavbah, s katerim spremlja in analizira rabo energije ter energentov v posameznih stavbah. Na podlagi zbranih in analiziranih podatkov občina znižuje stroške za energijo in emisije CO2. Nadzor nad rabo energije ji omogoča tudi lažje iskanje dodatnih finančnih sredstev za potrebno energetsko obnovo stavb preko razpisov na državnem in EU nivoju. V sistem daljinskega upravljanja je aktivno vključenih 10 javnih stavb. Občina ima prav tako izbranega energetskega menedžerja, ki ji nudi pomoč pri inovativnih in učinkovitih pristopih za izvedbo večjega števila projektov na področju URE in OVE. Za občino izvaja tudi informiranja in ozaveščanja občanov ter jim nudi energetska svetovanja. Občina Poljčane ima v celoti energetsko prenovljeno javno razsvetljavo po sistemu javno-zasebnega partnerstva, skrbi pa tudi za razvoj na področju trajnostne mobilnosti (bližina železniške proge, ureditev kolesarskih poti, ozaveščanje o čim večji uporabi koles in alternativnih vozil na električni ali hibridni pogon).

Občina Bled je zelo aktivna na področju e-mobilnosti in uvajanja trajnostne mobilnosti, pri čemer izkorišča sredstva, ki so na voljo na različnih razpisih. Za postavitev desetih polnilnic za električna vozila je občina pridobila nepovratna finančna sredstva Eko sklada, za postavitev štirih dodatnih postaj za avtomatizirano izposojo koles (tudi električnih), ki jih nameravajo realizirati do leta 2020, so bili uspešni na razpisu Ministrstva za infrastrukturo (Kohezijski sklad) in razpisu LAS Gorenjska košarica za izvajanje ukrepov CLLD (Evropski sklad za regionalni razvoj). Trenutno nadgrajujejo vozni park električnih vozil, ukvarjajo pa se tudi z idejo o uvedbi delitve e-vozil (e-car sharing) in povezovanju s platformo pametnega mesta. Obenem Turizem Bled uvaja kartico »Gost Bleda«, ki jo prejme vsak gost, ki na Bledu prenoči tri noči, brezplačno pa z njo koristi storitve trajnostne mobilnosti (brezplačni najem e-koles, brezplačni prevoz s shuttlom, …).
Občina Bled prav tako sodeluje v projektu ‘Dynamic light’, ki se osredotoča na zmanjševanje emisij CO2 in izboljšanje energetske učinkovitosti v javni razsvetljavi in v okviru katerega so aprila in maja letos stare energetsko potratne svetilke nadomestili s svetilkami, ki svetilnost prilagajajo potrebam v okolju. Na področju energetske učinkovitosti stavb je občina v zadnjih letih implementirala številne ukrepe URE in OVE, med drugim je energetsko sanirala podružnično osnovno šolo na Bohinjski Beli ter s pomočjo uspešne prijave na razpis Ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin celovito energetsko prenovila občinsko stavbo Vila Zora.

Mestna občina Ljubljana ima jasno vizijo pri trajnostnem razvoju mesta, kar kažejo številni primeri dobrih praks, od katerih so nekateri, kot je energetska obnova objektov v lasti občine (projekt EOL), pridobili tudi mednarodno prepoznavnost. Če so v začetku energetske prenove izvajali izključno prek javnih razpisov in izkoriščanja razpoložljivih finančnih spodbud, pa v zadnjih letih prenove čedalje bolj izvajajo po modelu javno-zasebnega partnerstva, po principu energetskega pogodbeništva.
Sicer pa Mestna občina Ljubljana pri prijavi novih projektov skuša biti čimbolj inovativna in odprta za nove tehnološko napredne rešitve. V občini so tako odprti za inovativne pristope in rešitve tako na področju energetskih rešitev kot na področju trajnostne mobilnosti, saj, kot poudarjajo, sta področji medsebojno zelo prepleteni. Med primeri vlaganja v nove tehnologije so poleg že omenjenega projekta EOL še projekt ocene potenciala plitve geotermalne energije (GeoPLASMA-CE), projekt urbani toplotni otok (UHI), projekt s področja krožnega gospodarstva (CLAiR-City), projekt trajnostne mobilnosti (zapora mestnega centra za promet (CIVITAS ELAN), projekt trajnostnih energetskih rešitev (NEDO), projekt s področja e-mobilnosti URBAN-E, izposoja koles BicikeLJ itd.

S čim pa so se izkazale drugo- in tretjeuvrščenke?
Občina Kobarid, ki je zasedla drugo mesto med malimi občinami, se lahko poleg izboljšanja energetske učinkovitosti svojih objektov pohvali z dvigovanjem kulture energetske učinkovitosti. Ker je - še posebej poleti - turizem v tej občini pomembna dejavnost, delajo tudi na trajnostni mobilnosti, podpirajo pa tudi projekte OVE, kjer vidijo potencial še posebej v lesni biomasi.


Občina Ribnica na Pohorju, ki je zasedla tretje mesto med malimi občinami, medtem v svojem lokalnem energetskem konceptu ukrepe deli na pet področij: trajnostno delovanje občine, učinkovita raba in raba obnovljivih virov energije v stavbah, zeleno gospodarstvo v občini, trajnostne prometne rešitve ter ozaveščeni in aktivni občani. V občini so prepričani, da bodo z izvajanjem ukrepov na teh področjih poleg samih prihrankov energije in povečanja deleža OVE dosegli še druge koristi, med drugim izboljšanje konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo, večjo zaposlenost in gospodarsko rast ter tudi zmanjšanje energetske revščine.

Občina Nova Gorica, ki je zasedla tretje mesto med mestnimi občinami, bo letos po modelu javno-zasebnega partnerstva izvedla celovito energetsko sanacijo javne razsvetljave, sodeluje pa tudi v evropskem projektu NEKTEO, v okviru katerega poleg uvedbe sistema spremljanja rabe energije v osmih objektih pričakujejo tudi prenos znanj in dobrih praks iz Avstrije Koroške v njihovo občino. V občini ob tem izpostavljajo še velik potencial na področju OVE, pri čemer še posebej izpostavljajo sončno energijo in biomaso.

PREVERITE TUDI
-
14.06.2019 - En.občina & En.management 019: Slovenske občine sistematične na področju URE
-
14.06.2019 - En.občina & En.management 019: Projekt NEKTEO - Trajnostna energija za občine
-
18.06.2019 - En.občina & En.management 019: Mikroomrežja občinam omogočajo samooskrbo tudi v ekstremnih razmerah
-
17.06.2019 - En.občina & En.management 019: Toplotne črpalke z izrabo morske vode - ovire in priložnosti
-
17.06.2019 - En.občina & En.management 019: Trajnostnih je manj kot 1 % stavb
-
17.06.2019 - En.občina & En.management 019: Geotermalnega potenciala na SV Slovenije veliko
-
13.09.2019 - Trajnostna energetika in energetska samozadostnost navdihujeta župane in občane
-
13.09.2019 - V Kranju energetsko prenovili 22 javnih stavb
-
25.02.2021 - Digitalna transformacija slovenskih občin že v teku