Energetsko najbolj prodorne občine leta 2019 so Poljčane, Bled in Ljub

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

OGLASNO SPOROČILO

Energetsko najbolj prodorne občine leta 2019 so Poljčane, Bled in Ljubljana

Datum: 14. junij 2019

Avtor: Energetika.NET

Kategorija: Reportaže

Tema: Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Emisije CO2 , Nove tehnologije , Ekonomija

V Ljubljani so danes na konferenci En.občina & En.management 019 razglasili energetsko najbolj prodorne občine v Sloveniji. V kategoriji malih občin je zmagala Občina Poljčane, v kategoriji srednje velikih Občina Bled, v kategoriji mestnih občin pa Mestna občina Ljubljana.

Letošnje energetsko najbolj prodorne občine je izbrala komisija v sestavi: vodja izobraževanja za energetske menedžerje po programu EUREM pri Institutu »Jožef Stefan« (IJS) dr. Boris Sučić, ki je tudi predsednik komisije, vodja Centra SRIP Pametna mesta in skupnosti in direktorica Operacije SRIP PMiS pri IJS dr. Nevenka Cukjati, direktor Goriške lokalne energetske agencije GOLEA Rajko Leban, direktorica Energetske agencije za Podravje EnergaP dr. Vlasta Krmelj, strokovni sodelavec Lokalne energetske agencije Gorenjska LEAG Črtomir Kurnik, vodja trženja energetskih rešitev pri Petrolu Robert Ostrelič in direktorica in urednica Energetike.NET Alenka Lena Klopčič.

Letošnje finalistke so bile med malimi občinami občine Poljčane (zmagovalka), Kobarid (2. mesto), Ribnica na Pohorju (3. mesto), Nazarje, Benedikt in Hrpelje-Kozina. Letošnje finalistke v kategoriji srednje velikih občin so občine Bled (zmagovalka), Idrija (2. mesto), Logatec (3. mesto), Miklavž na Dravskem polju, Kanal ob Soči, in Ajdovščina. Finalistke v kategoriji mestnih občin pa so letos naslednje mestne občine: Ljubljana (zmagovalka), Novo mesto (2. mesto) in Nova Gorica (3. mesto).

S čim so zmagovalne občine prepričale komisijo?

Občina Poljčane si je s svojim lokalnim energetskim konceptom zastavila pot, po kateri bo izboljšala uporabo energije in povečala delež rabe obnovljivih virov energije (OVE). Zastavljene cilje občina Poljčane dosega z izvedbo ukrepov in projektov na področju energetskih sanacij javnih stavb, dobrim energetskim upravljanjem, izrabo lokalnih OVE, trajnostno novogradnjo, energetsko sanacijo javne razsvetljave, ureditvijo prometnega sistema, zelenimi javnimi naročili ter z informiranjem in ozaveščanjem občanov in javnosti.

Občina Poljčane ima sicer že od leta 2012 uveden sistem daljinskega upravljanja z energijo v javnih občinskih stavbah, s katerim spremlja in analizira rabo energije ter energentov v posameznih stavbah. Na podlagi zbranih in analiziranih podatkov občina znižuje stroške za energijo in emisije CO₂. Nadzor nad rabo energije ji omogoča tudi lažje iskanje dodatnih finančnih sredstev za potrebno energetsko obnovo stavb preko razpisov na državnem in EU nivoju. V sistem daljinskega upravljanja je aktivno vključenih 10 javnih stavb. Občina ima prav tako izbranega energetskega menedžerja, ki ji nudi pomoč pri inovativnih in učinkovitih pristopih za izvedbo večjega števila projektov na področju URE in OVE. Za občino izvaja tudi informiranja in ozaveščanja občanov ter jim nudi energetska svetovanja. Občina Poljčane ima v celoti energetsko prenovljeno javno razsvetljavo po sistemu javno-zasebnega partnerstva, skrbi pa tudi za razvoj na področju trajnostne mobilnosti (bližina železniške proge, ureditev kolesarskih poti, ozaveščanje o čim večji uporabi koles in alternativnih vozil na električni ali hibridni pogon).

Občina Poljčane je aktivna tudi v povezovanju z drugimi občinami - v letu 2018 je skupaj z nekaterimi od njih pričela z izvajanjem projekta »Energetske prenove občinskih stavb«, ki se izvaja po modelu javno-zasebnega partnerstva, sodeluje pa tudi v raznih evropskih in nacionalnih projektih.

Občina Bled je zelo aktivna na področju e-mobilnosti in uvajanja trajnostne mobilnosti, pri čemer izkorišča sredstva, ki so na voljo na različnih razpisih. Za postavitev desetih polnilnic za električna vozila je občina pridobila nepovratna finančna sredstva Eko sklada, za postavitev štirih dodatnih postaj za avtomatizirano izposojo koles (tudi električnih), ki jih nameravajo realizirati do leta 2020, so bili uspešni na razpisu Ministrstva za infrastrukturo (Kohezijski sklad) in razpisu LAS Gorenjska košarica za izvajanje ukrepov CLLD (Evropski sklad za regionalni razvoj). Trenutno nadgrajujejo vozni park električnih vozil, ukvarjajo pa se tudi z idejo o uvedbi delitve e-vozil (e-car sharing) in povezovanju s platformo pametnega mesta. Obenem Turizem Bled uvaja kartico »Gost Bleda«, ki jo prejme vsak gost, ki na Bledu prenoči tri noči, brezplačno pa z njo koristi storitve trajnostne mobilnosti (brezplačni najem e-koles, brezplačni prevoz s shuttlom, …).

Občina Bled prav tako sodeluje v projektu ‘Dynamic light’, ki se osredotoča na zmanjševanje emisij CO₂ in izboljšanje energetske učinkovitosti v javni razsvetljavi in v okviru katerega so aprila in maja letos stare energetsko potratne svetilke nadomestili s svetilkami, ki svetilnost prilagajajo potrebam v okolju. Na področju energetske učinkovitosti stavb je občina v zadnjih letih implementirala številne ukrepe URE in OVE, med drugim je energetsko sanirala podružnično osnovno šolo na Bohinjski Beli ter s pomočjo uspešne prijave na razpis Ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin celovito energetsko prenovila občinsko stavbo Vila Zora.

Občina Bled že leta sodeluje z Lokalno energetsko agencijo Gorenjske (LEAG), ki nastopa v vlogi energetskega menedžerja. Skupaj posodabljajo sistem upravljanja z energijo, analizirajo porabo in stroške ter izvajajo izobraževanja. Za učinkovitejše energetsko upravljanje objektov in pogodbeno oskrbo z energijo v javnih objektih Občine Bled (šole in vrtec) pa je občina podelila koncesijo, v okviru katere se je poleg tekočega vzdrževanja dogradila oz. obnovila vsa potrebna oprema za optimalno delovanje vseh ogrevalnih sistemov. Sistem učinkovitega daljinskega ogrevanja na Bledu je bil zgrajen leta 2013, iz sistema pa se poleg večine hotelov ogrevata tudi dve občinski stavbi ter Trgovski center Bled. Kot Občina Poljčane pa se tudi Občina Bled povezuje s drugimi občinami.

Mestna občina Ljubljana ima jasno vizijo pri trajnostnem razvoju mesta, kar kažejo številni primeri dobrih praks, od katerih so nekateri, kot je energetska obnova objektov v lasti občine (projekt EOL), pridobili tudi mednarodno prepoznavnost. Če so v začetku energetske prenove izvajali izključno prek javnih razpisov in izkoriščanja razpoložljivih finančnih spodbud, pa v zadnjih letih prenove čedalje bolj izvajajo po modelu javno-zasebnega partnerstva, po principu energetskega pogodbeništva.

Sicer pa Mestna občina Ljubljana pri prijavi novih projektov skuša biti čimbolj inovativna in odprta za nove tehnološko napredne rešitve. V občini so tako odprti za inovativne pristope in rešitve tako na področju energetskih rešitev kot na področju trajnostne mobilnosti, saj, kot poudarjajo, sta področji medsebojno zelo prepleteni. Med primeri vlaganja v nove tehnologije so poleg že omenjenega projekta EOL še projekt ocene potenciala plitve geotermalne energije (GeoPLASMA-CE), projekt urbani toplotni otok (UHI), projekt s področja krožnega gospodarstva (CLAiR-City), projekt trajnostne mobilnosti (zapora mestnega centra za promet (CIVITAS ELAN), projekt trajnostnih energetskih rešitev (NEDO), projekt s področja e-mobilnosti URBAN-E, izposoja koles BicikeLJ itd.

V Mestni občini Ljubljana ob tem poudarjajo, da bodo vlaganja v nove tehnologije in rešitve imela pomembno vlogo pri njihovem nadaljnjem delu tudi v prihodnje. Kot je sicer v oceni dejal predsednik komisije, ki je ocenjevala občine, dr. Boris Sučič, predstavljeni primeri dobrih praks iz Mestne občine Ljubljana zelo jasno dokazujejo, da je kakovost življenja meščanov, kakovost mestnih storitev in infrastrukture eden od ključnih vzvodov za krepitev konkurenčnosti mesta. V svojih razvojnih politikah mestna uprava konkurenčnost občine vidi kot pomemben dejavnik njegovega trajnostnega razvoja.

S čim pa so se izkazale drugo- in tretjeuvrščenke?

Občina Kobarid, ki je zasedla drugo mesto med malimi občinami, se lahko poleg izboljšanja energetske učinkovitosti svojih objektov pohvali z dvigovanjem kulture energetske učinkovitosti. Ker je - še posebej poleti - turizem v tej občini pomembna dejavnost, delajo tudi na trajnostni mobilnosti, podpirajo pa tudi projekte OVE, kjer vidijo potencial še posebej v lesni biomasi.

Občina Idrija, ki je zasedla drugo mesto med srednje velikimi občinami, je bila prva slovenska občina, ki se je pridružila konvenciji županov za podnebne spremembe in energijo, hkrati pa je že leta 2013 sprejela strategijo razvoja občine po modelu pametne skupnosti. Ker se zavedajo možnosti, ki jih prinaša razvoj pametnih mest, na teh vsebinah v sodelovanju z gospodarstvom tudi aktivno delajo in tako med drugim že sodelujejo v slovensko-japonskem projektu pametnih omrežij NEDO.

Občina Novo mesto, ki je zasedla drugo mesto med mestnimi občinami, je v svoji strategiji razvoja do leta 2030 energetiko označila za eno od prioritetnih področij z ukrepi, ki segajo od energetske prenove javnih objektov do osveščanja prebivalcev o učinkoviti rabi energije. Da ne gre le za črko na papirju, dokazujejo z vrsto že izvedenih projektov in nadaljnjimi načrti na področju zmanjšanja rabe energije v javnih stavbah, večje rabe OVE ter spodbujanja trajnostne mobilnosti.

Občina Ribnica na Pohorju, ki je zasedla tretje mesto med malimi občinami, medtem v svojem lokalnem energetskem konceptu ukrepe deli na pet področij: trajnostno delovanje občine, učinkovita raba in raba obnovljivih virov energije v stavbah, zeleno gospodarstvo v občini, trajnostne prometne rešitve ter ozaveščeni in aktivni občani. V občini so prepričani, da bodo z izvajanjem ukrepov na teh področjih poleg samih prihrankov energije in povečanja deleža OVE dosegli še druge koristi, med drugim izboljšanje konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo, večjo zaposlenost in gospodarsko rast ter tudi zmanjšanje energetske revščine.  

Občina Logatec, ki je zasedla tretje mesto med srednje velikimi občinami, je v zadnjih letih energetsko sanirala že tretjino vseh javnih stavb, hkrati pa je v fazi načrtovanja DOLB Rovte in je začela izvajati tudi ukrepe na področju trajnostne mobilnosti.

Občina Nova Gorica, ki je zasedla tretje mesto med mestnimi občinami, bo letos po modelu javno-zasebnega partnerstva izvedla celovito energetsko sanacijo javne razsvetljave, sodeluje pa tudi v evropskem projektu NEKTEO, v okviru katerega poleg uvedbe sistema spremljanja rabe energije v osmih objektih pričakujejo tudi prenos znanj in dobrih praks iz Avstrije Koroške v njihovo občino. V občini ob tem izpostavljajo še velik potencial na področju OVE, pri čemer še posebej izpostavljajo sončno energijo in biomaso.

Letošnja konferenca je potekala v sodelovanju z lokalnimi energetskimi agencijami ter z Institutom »Jožef Stefan« (IJS) .

OGLASNO SPOROČILO