En.občina & En.management 017 postregel tudi z danskimi energetskimi r

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

OGLASNO SPOROČILO

En.občina & En.management 017 postregel tudi z danskimi energetskimi rešitvami

Datum: 13. oktober 2017

Avtor: Energetika.NET

Kategorija: Reportaže

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Ekonomija

Ste vedeli, da je steklo edini gradbeni element, pri katerem čez dan dobimo več energije kot jo ponoči izgubimo? Ali pa da dobro notranje okolje lahko poveča produktivnost do 10 %? In da je spanec kar 30 odstotkov Evropejcev moten ter da kar 35 odstotkov vseh odpadkov prihaja iz stavb in gradbene industrije? Kaj pa, da črpalke porabijo kar 10 % globalne porabe električne energije? S temi in številnimi drugimi zanimivostmi so postregli predstavniki danskih podjetij - Rambøll, Danfoss, Grundfos, Rockwool Adriatic, Velux in Danstoker -, ki so sodelovala na letošnjem dogodku En.občina & En.management 017, ki ga je Energetika.NET organizirala v sodelovanju z danskim veleposlaništvom v Zagrebu.

Velux za rešitve, ki prinašajo koristi človeku in planetu

Steklo je edini gradbeni element, pri katerem čez dan dobimo več energije kot jo ponoči izgubimo, dnevna svetloba in svež zrak pa sta ključna za zdrav in produktiven prostor, je o trajnostnem bivanju povedal Vojko Golmajer iz Veluxa, kje so se že pred 75 leti pričeli ukvarjati s tem, kako zagotoviti kakovost bivanja ob hkratni ekonomski učinkovitosti. »Kar tri od štirih zgradb v EU ni energetsko učinkovitih, devet od desetih stavb v EU pa bo v uporabi tudi še leta 2050,« je nanizal.

Vojko Golmajer, Velux: Kar 95 % stavb v Evropi ni energetsko učinkovitih, za in v zgradbah se v EU porabi 40 % končne energije. Devet od desetih obstoječih zgradb bo uporabnih tudi še konec leta 2030.

»Nujna je torej uporaba rešitev, ki prinašajo koristi človeku in planetu,« je poudaril Golmajer in omenil tudi evropsko študijo Healthy Homes Barometer; ta je pokazala, da so vprašani večinoma na prvo mesto postavili dober spanec, na drugo zračenje prostorov, na tretje zdravo prehrano in na četrto ugodno dnevno svetlobo. »The Healthy Homes Barometer 2017 nas opominja da je namen zgradb zagotoviti zdravo okolje za uporabnike. Alarmantno je spoznanje, da eden od šestih prebivalcev Evrope živi v nezdravi zgradbi,« je Golmajer citiral Maroša Šefčoviča, podpredsednika Evropske komisije.

»Zgradbe gradimo za ljudi!«

Kot je povedal Vojko Golmajer, pa je denimo tudi verjetnost astme pri Evropejcih, ki živijo v vlažnih ali plesnivih prostorih, 40 % večja. »Indirektni letni stroški astme in kroničnih pljučnih obolenj, npr. izgubljen dobiček zaradi zmanjšane produktivnosti, pa znašajo 40 milijard evrov, medtem ko direktni letni stroški zdravljenja astme in kroničnih pljučnih bolezni, npr. zdravila, oskrba družbo stane 42 milijard evrov. Skupni letni stroški v Evropi povezani z astmo in kroničnih pljučnih obolenj tako znašajo kar 82 milijard evrov.«

Kot je prikazal, je zato še kako pomembno, da se začnejo rešitve implementirati že v okoljih, kjer preživijo največ časa – to je kar 70 % - otroci. Učilnice morajo biti, kot je prikazal, 'produktivne, Veluxova rešitev pa je zajem svežega zraka in dnevne svetlobe pod šolsko streho.

Vojko Golmajer, Velux: Dobro notranje okolje lahko poveča produktivnost do 10 %. Porabo energije je enostavno meriti, težje je meriti vpliv na zdravje.

In kot je sklenil: »Ali sploh obstaja dilema kaj prinese večjo korist - zmanjšanje stroškov izgradnje in operativne stroške ali povečanje produktivnosti zaposlenih?« Vprašanje je seveda retorično. »Zgradbe vendar gradimo za ljudi,« je še pridal Golmajer.

Da je spanec kar 30 odstotkov Evropejcev moten in da kar 35 odstotkov vseh odpadkov prihaja iz stavb in gradbene industrije, pa je nadalje povedal Mehdi Ossor iz podjetja Rockwool Adriatic, ki se tudi že 80 let ukvarja s proizvodnjo izolacije na osnovi kamene volne.

»Do leta 2030 bomo imeli 41 megamest z 10 milijonov prebivalcev in več, že danes se namreč v urbana okolja globalno preseli milijon ljudi tedensko, do leta 2050 pa bo potrebno kar 50 % več hrane in 17 % več vode za zadostitev potreb urbani populaciji,« je nanizal Ossor in nakazal na nujnost pravočasnega iskanja rešitev, ki bodo zagotovila karseda trajnostno bivanje v spremenjenih razmerah.

Več ljudi v mestih zahteva celovito energetsko obravnavo

Ker bo torej prihodnosti večina ljudi živela v mestih, tudi v Danfossu – med drugim Izumitelju radiatorskih termostatskih ventilov z več kot 23 tisoč zaposlenimi – stremijo k razvoju tehnologij, ki pomagajo globalni prihodnosti narediti več z manjšim vložkom. A za to je treba stvari obravnavati celostno, se zavedajo v Danfossu, kjer si tako tudi konkretno za področje daljinske energetike prizadevajo za dosego drugačne percepcije.

»Med drugim so denimo fosilna goriva v daljinski energetiki že v manjšini, prednjačijo namreč obnovljivi viri in odpadna toplota, obenem se že aktivno prehaja od enega vira toplote na več virov pa tudi od visokih temperatur dobave na nizkotemperaturne sisteme 4. generacije,« je nanizal Miha Bobič iz družbe Danfoss Trata.

Kot je prikazal, Danfoss tako že sokreira bolj trajnostno prihodnost v sodelovanju z vodilnimi mesti in partnerji v Evropi in po svetu, od Kopenhagna, Londona in Hamburga pa to bližnje Tuzle – tam so s posodobitvijo daljinskega sistema učinkovitost izboljšali za 30 % - in kitajskega Anshana, kjer so s projektom rabe odpadne toplote (200 MW) iz železarne za ogrevanje mesta s 57 tisoč prebivalci dosegli zmanjšanje porabe premoga za 680.000 ton, emisij ogljikovega dioksida za 1.400.000 ton letno, in to z investicijo, ki se bo povrnila že v treh letih.

Ne le učinkovito, tudi obnovljivo – v kotlih!

Da je še precej potencialov konkretno tudi v kotlih, s proizvodnjo katerih se že 80 let ukvarja Danstoker, je nadalje povedal Anders Hjørnholm iz omenjene danske družbe. Učinkovitost lahko povečujemo denimo z absorpcijskimi toplotnimi črpalkami, ekološko plat pa s povezovanjem ogrevalnih sistemov z obnovljivimi viri, kot sta na primer tudi vetrna in sončna energije.

»V številnih sistemih daljinskega ogrevanja bo mogoče kotel na fosilna goriva zamenjati in za proizvodnjo toplote raje namestiti električni kotel. V obdobjih nizkih cen električne energije se bo toplota shranjevala v akumulatorju sistema. Toplarno bo tako mogoče upravljati na okolju prijaznejši način, poleg tega pa bo manj izpostavljena nihanju cen električne energije. Tudi v industriji bo mogoče konvencionalne vročevodne kotle, visokotlačne vročevodne kotle in parne kotle dopolnjevati ali nadomeščati z električnimi. Analiza prednosti in stroškov bo dokazala, da so električni kotli izjemno konkurenčni in bodo na globalni ravni podjetjem, ki se zanje odločijo, izboljšali CO₂ bilanco,« je pojasnil Anders Hjørnholm.

Je pa treba paziti na učinkovitost tudi samih črpalk, ki se že lahko same izklapljajo, ko njihovo delovanje ni potrebno, je povedal Marjan Hribljan iz Grundfosa, ki je – kot je povedal – vodilno podjetja na področju vodnega črpanja. Po eni strani delujejo na področju ravnanja z odpadnimi vodami, po drugi zagotavljajo odjemalcem toploto in hlad.

Veliko ljudi ne ve, da sicer črpalke porabijo kar 10 % globalne porabe električne energije, lahko pa med drugim vplivamo na to, kako se bo ta poraba gibala, saj lahko na njeno gibanje vplivamo z minimiziranjem tlačnih izgub, to pa dosežemo z znižanjem temperatur in več črpalk vključenih v sistem, je nanizal Hribljan, ki v prihodnosti pričakuje tudi centraliziran nadzor črpalk, to pa lahko nadalje omogoči tudi shranjevanje toplote in učinkovitejše upravljanje celotnega ogrevalnega sistema.

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

OGLASNO SPOROČILO