Slovenija na področju elektromobilnosti zaostaja, a prihodnost je obetavna
Datum: 16. junij 2022
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Obnovljivi viri energije
, Promet
, Energetska politika
Število električnih avtomobilov v Sloveniji po mnenju Matjaža Šiftarja, vodje oddelka mobilnosti v Petrolu, še dolgo ne bo prehitelo števila motorjev z notranjim izgorevanjem. »Trenutno vse projekcije - naše in s strani ministrstev - kažejo, da Slovenija na področju razvitosti trga elektromobilnosti zaostaja. Prihajajo sicer močni signali s strani EU, da bodo morali biti vsi novi avti po letu 2035 električni, a hkrati se moramo zavedati, da je povprečna starost voznega parka v Sloveniji okoli 12 let,« je za Energetiko.NET pojasnil Šiftar ob robu sredine poslovne konference o mobilnosti, ki jo je v Ljubljani organizirala medijska hiša Delo.
Je pa dejstvo, da se bo število električnih avtomobilov v prihodnosti precej povečalo. Kot je za Energetiko.NET dejal Jože Bajuk, član uprave za področje energije v Petrolu, se bo zamenjava voznega parka slej ko prej zgodila, a bo trajala dlje. Pritiski na klasična goriva pa se bodo z vidika davščin stopnjevali in postajali vse večji, vzporedno s tem pa bo tudi naraščalo število električnih vozil. »Prihodnost mobilnosti naslednjih dvajset let v Sloveniji vidim kot nekakšno dvojno hibridno,« je dejal Bajuk.Tudi ukrajinska kriza naj ne bi imela večjih posledic na uvajanje elektromobilnosti. Na vprašanje, ali bo ukrajinska kriza upočasnila implementacijo elektromobilnosti v Sloveniji, Šiftar odgovarja, da omenjena kriza ne bo imela večjega vpliva vsaj glede elektromobilnosti, saj električna energija ni edini energent, na katerega ima kriza vpliv. Hkrati pa pričakuje, da se bo situacija glede volatilnosti cen energije v parih mesecih stabilizirala.
Podobno meni tudi Bajuk, ki je na jutranji okrogli mizi poslovne konference izpostavil, da bo implementacija zelenih tehnologij dražja in da tako poceni energije, kot smo jo imeli v preteklih 20 letih, ne bo več. Je pa optimističen za prihodnost, saj po njegovem ni razloga, da bi cene vztrajale na tako visokih ravneh.
Novi modeli polnjenja
V svoji predstavitvi je Šiftar pri tem poudaril, da je elektromobilnost precej mlada panoga, ki zahteva konstantna prilagajanja. Po njegovem mnenju bi tako bilo smiselno strategije na področju elektromobilnosti pregledati vsake pol leta ali leto, da bi lahko tako učinkovito odgovorili na izzive, ki jih ta nenehno spreminjajoča se panoga prinaša.
Hkrati je še omenil dejstvo, da Petrolovi uporabniki električnih vozil v Sloveniji v največ primerih (47 odstotkih) polnijo električne avtomobile doma, v 15,9 odstotka primerov na avtocestnih polnilnicah, v 16,1 odstotka v trgovskih centrih in trgovinah, v 13,4 odstotka v turističnih krajih, v 7,6 odstotka pa v mestih. »Danes ni nekega vzorca za naprej, ker se vse zelo hitro razvija. Zato bo treba nenehno spremljanje,« je dejal Šiftar.
Petrol vidi veliko priložnosti v Srbiji
Glede regije jugovzhodna Evropa pa je Šiftar za Energetiko.NET dejal, da je Slovenija, kar se tiče razvitosti omrežja in stanja elektromobilnosti, trenutno najbolj razvita v regiji, sledita pa ji Hrvaška ter Srbija, medtem ko Bosna in Hercegovina in Črna gora na tem področju še zaostajata.
»Kratkoročno je za nas trenutno najbolj zanimiva Hrvaška - zaradi svoje tranzitnosti. Največji potencial pa vidimo v Srbiji, in do konca leta oziroma s pričetkom naslednjega leta bomo našo prezenco na srbskem trgu precej ojačali,« je pojasnil Šiftar ter dodal, da bo Srbija za Petrol v roku dveh do treh let med najpomembnejšimi trgi glede elektromobilnosti in s to panogo povezanimi storitvami.
Medtem pa je Danijela Isailović, direktorica Združenja za obnovljive vire energije Srbije (Udruženje Obnovljivi izvori energije Srbije), izpostavila, da je tudi Srbija v preteklosti na področju elektromobilnosti naredila premalo. S sprejetjem zakona o rabi obnovljivih virov energije lansko leto in s sprejetjem relevantnih podzakonskih aktov, ki se jih pričakuje kmalu, pa se pa to spremenilo.
»Srbija trenutno pripravlja svoj najpomembnejši dokument. To je nacionalni energetski in podnebni načrt, ki bo dokončno določil cilje za obnovljive vire, njihovo dinamiko rasti in cilje razogljičenja do leta 2030,« je še omenila Isailovićeva.
Hkrati je poudarila, da je srbska vlada sprejela letno uredbo o dodelitvi subvencij za nakup električnih in hibridnih vozil v letu 2022, ki znašajo 150 milijonov srbskih dinarjev, subvencije pa se gibljejo od 250 do 5000 evrov na vozilo.
Samo postavitev polnilnic pa so omejevali energetski predpisi, ki ne urejajo vprašanja polnjenja električnih vozil. Spremembe energetskega zakona v 2021 so to spremenile, posebna uredba pa bo ta regulativni okvir dopolnila in bo določila glavna merila za množični razvoj elektromobilnosti.
Hrvaška cilja na do 100.000 novih polnilnic
Po njenih besedah bodo z realizacijo tega projekta doseženi številni strateški cilji, kot je razvita infrastruktura za električno mobilnost in vzpodbujanje ekološkega turizma na Hrvaškem. Hrvaška pa lahko na ta način tudi pomaga pri vzpostavitvi zelenih koridorjev za logistične operacije od Jadrana do Srednje Evrope. »Infrastrukturna elektromobilnost pa tudi prispeva k stabilnosti energetskega sistema Hrvaške,« je še dejala Pokrovac ter dodala, da bo potrebno poskrbeti, da bo za električna vozila na voljo dovolj polnilnic in da bodo lahko baterije napolnili v desetih ali največ 20 minutah.
V štirih letih bi lahko tako na Hrvaškem namestili do 100.000 polnilnic, s katerimi bi popolnoma pokrili mestne četrti. Kot je še dejala Pokrovac, so glavne prednosti namestitve takšne tehnologije nizke začetne naložbe in visoka razširjenost. Predvidena je izvedba pilotnega projekta v desetih mestih v letu 2023, ki mu bo leta 2024 sledil vsedržavni projekt na Hrvaškem.
Med drugim pa Hrvaška do konca leta pričakuje uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva. Na podlagi zgoraj omenjenega načrta pa bo hrvaški Energetski institut Hrvoje Požar sedaj pripravil strateški dokument za elektromobilnost na Hrvaškem.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
