Salim Rahemtulla, PowerTap Hydrogen: Na koncu zmaga tehnologija gorivn

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Salim Rahemtulla, PowerTap Hydrogen: Na koncu zmaga tehnologija gorivnih celic

Datum: 18. februar 2021

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Tema: Električna energija , OVE in URE , Promet , Nove tehnologije

»Ni ene same 'obnovljive' rešitve, temveč bo rešitev zajemala več različnih goriv, vključno s fosilnimi. To bo dolga tranzicija in še vedno ne vemo, kakšna bo končna energetska mešanica,« je v nedavnem videointervjuju za Energetiko.NET dejal predsednik družbe PowerTap Hydrogen Fueling Corp Salim Rahemtulla. Podjetje namerava z uvajanjem vodikovih napajalnih postaj v drugi polovici leta 2021 zgraditi največje vodikovo napajalno omrežje v Severni Ameriki, začenši v svoji bazni zvezni državi Kaliforniji. Čeprav se trenutno osredotočajo na ZDA, puščajo odprta vsa vrata priložnosti.

Od 'dobre stare' nafte …

»Še vedno težko najdemo nekaj, kar bi predstavljalo resno grožnjo nafti,« je v intervjuju v sklopu spletne konference Reuters Next dejal prvi mož družbe Chevron Michael Wirth, ki meni, da bo vse večje povpraševanje po energiji poskrbelo za nespremenjen naftni delež (VEČ). Rahemtullo smo torej vprašali, kaj o tem meni sam, tudi glede na odločitev nove ameriške administracije, ki je prevzela vajeti januarja, da se ponovno pridruži pariškemu sporazumu – dogovoru Združenih narodov o podnebnih spremembah.

Ameriška vlada, skupaj z nekaterimi drugimi vladami ter družbami, kot je GM, dejansko deluje v korist družbe PowerTap, je odgovoril Rahemtulla ter izpostavil obnovljive vire in alternativna goriva kot rešitve pri prednostni obravnavi vprašanja podnebnih sprememb. To bo vsekakor vplivalo na povpraševanje, prihodnje globalno povpraševanje po energiji pa bo daleč preseglo našo zmožnost proizvodnje čiste energije, torej bodo fosilna goriva še naprej igrala vlogo pri zadovoljevanju teh potreb, meni Rahemtulla.

Prvi mož Chevrona Michael Wirth je obenem dejal, da imajo električna vozila potencial, da spremenijo področje lahkih vozil. A so tu še drugi sektorji, ki jih je veliko težje razogljičiti, na primer težka vozila, industrijska raba, ladijski promet, letalstvo itd., ki bodo po njegovi oceni še naprej predstavljali pomembne trge za nafto in plin (VEČ). Ali lahko vodik konkurira električnim vozilom tudi na področju lahkih vozil, ali bo tu zmagala elektrifikacija? Kaj pa na drugih področjih prometa (težka vozila, ladijski in letalski promet)?

… do tehnologije, ki utegne biti 'zmagovalna'

Salim Rahemtulla nam je v odgovor pojasnil, da obstajajo podobnosti med vozili na gorivne celice, električnimi in baterijskimi vozili, a da je dovolj prostora za vse – za fosilna goriva in za električna vozila na vodik. Če primerjamo električna vozila, ki se zanašajo na baterije, in električna vozila na gorivne celice, imajo gorivne celice nekatere prednosti, kot so nižji stroški proizvodnje in manjši ogljični odtis, saj so lažje od baterij, razlika pa je tudi med naravnimi viri – med kobaltom, ki ga potrebujemo za baterije električnih vozil, in platino, ki je potrebna za vozila na gorivne celice. Tu je nato še precej krajši čas polnjenja z gorivom kot z električno energijo, kar velja tudi za težka vozila, pojasni Rahemtulla in doda, da glede na vse našteto in če upoštevamo še razdalje, ki jih lahko prevozimo, »na koncu zmaga tehnologija gorivnih celic«.

Kaj so torej največje ovire pri rabi vodika v prometu in kako jih lahko premostimo? Rahemtulla odgovarja, da se nedvomno čuti pomanjkanje infrastrukture, torej bodo družbe, kot je PowerTap Hydrogen, še naprej vlagale v to področje. Na vprašanje glede stroškovne konkurenčnosti nam ob tem odgovori, da baterije zdržijo približno šest let, medtem ko lahko gorivne celice dosežejo kar trideset let. Kot doda, je tudi strošek zamenjave baterij še precej visok.

Zeleni, modri ali sivi – kateri bo prevladal?

Ker se Evropska unija v nedavno sprejeti strategiji za vodik osredotoča predvsem na zeleni vodik, smo strokovnjaka vprašali, kaj bi sam dodal k razpravi glede tega, katero vrsto vodika – sivi, modri ali zeleni – bi morali uporabiti. V odgovor nam je zaupal, da bo njegovo podjetje uporabilo modri vodik, da se sicer nagiba k zelenemu, a da se bo 'realno gledano' uporabljalo vse vrste vodika – vsaj dokler ne pride do spremembe dveh ključnih faktorjev: stroška proizvodnje električne energije, saj bi morala biti obnovljiva energija cenejša, ter razpoložljivosti, cenovne dostopnosti in praktičnosti tehnologije, ki lahko zajame ogljik v velikih količinah.

Salim Rahemtulla nam je v zaključku zaupal še to, zakaj meni, da je okrepitev rabe vodika potrebna tu in zdaj, in zakaj verjame, da je na obzorju svetla prihodnost za nadaljnji razvoj vodika.