Nastavitve piškotkov
Mojca Vendramin iz Eko sklada o morebitnih subvencijah za samooskrbo in energetski revščini

Mojca Vendramin iz Eko sklada o morebitnih subvencijah za samooskrbo in energetski revščini

Datum: 14. september 2022

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Ogrevanje , Energetska učinkovitost

Na Eko skladu so septembra začeli z obdelavo 9000 vlog, ki so jih prejeli med decembrom 2021 in marcem 2022 za naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo. Po obdelavi bodo videli, koliko sredstev bo ostalo. Morda bo potem objavljen tudi nov javni poziv, je v torek na Borzenovi konferenci povedala prva dama Eko sklada Mojca Vendramin. V ponedeljek se je zaključila tudi javna obravnava predloga o merilih za opredelitev energetsko revnih gospodinjstev. Ta je po oceni Vendraminove premalo konkreten, v Focusu pa izpostavljajo, da je predlagana uredba pomemben prvi korak za urejanje tega področja, a potrebuje dopolnitve.

Eko sklad je zaradi izredno velikega števila prejetih vlog že v začetku marca letos zaprl javni poziv za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo.

Kot je danes povedala Vendraminova, so sedaj začeli z njihovo obravnavo, pri čemer ugotavljajo, da je veliko vlog podvojenih. »Ko jih bomo obdelali, bomo videli, koliko sredstev bo ostalo. Nato bo morda objavljen nov poziv.« 

Bo pa dodeljevanje finančnih spodbud za področje obnovljivih virov energije odslej v Borzenovi domeni. »Eko sklad je primarno osredotočen na spodbude za učinkovito rabo energije«, je še povedala Vendraminova, ki je na konferenci naslovila tudi problem energetske revščine. 

Tako predlog uredbe, ki določa merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, prinaša premalo konkretnih stvari, obenem upravičence za energetsko revščino omejuje na preozek krog upravičencev, je uredbo, katere javna obravnava se je zaključila 12. septembra, komentirala Vendraminova. 

V Sloveniji je veliko več gospodinjstev, ki jih lahko opredelimo kot energetsko revne, in to niso le prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, je opozorila Vendraminova na Borzenovem dogodku Trajnostna energija lokalno 022.

Na Eko skladu izpostavljajo, da bi med merila za energetsko revščino morali vključiti tudi same stroške za energijo. To kritiko so posredovali tudi v okviru javne obravnave predloga uredbe, je dejala Vendraminova in pripomnila, da so cene energije ne glede na postavljeno kapico v primerjavi s preteklim letom še vedno višje. Pri elektriki je po njenih izračunih cena glede na lani višja za 10 do 15 odstotkov, pri plinu pa celo za 60 odstotkov.

»Energetska revščina je bila že prej problem, to zimo pa bo še večji,« je poudarila.

Obenem revnejši sloj prebivalstva ni zmožen vlagati v ukrepe energetske učinkovitosti, tudi ne s pomočjo subvencije, da bi zmanjšal porabo in s tem prihranil, pri čemer pa bi na drugi strani 70 odstotkov prejemnikov subvencije lahko energetsko učinkovite ukrepe izvedlo brez denarne pomoči, je še opozorila.

»Gre za zastonjkarski problem, ki ga moramo nasloviti,« poudarja in dodaja, da morajo biti subvencije za tovrstne ukrepe namenjene tistim, ki jih res potrebujejo.

V Sloveniji je po njenih besedah pod pragom revščine več kot 200 tisoč prebivalcev.

Eko sklad je doslej izvajal štiri programe, ki naslavljajo energetsko revščino, med njimi je tudi ZERO 500, v okviru katerega je bilo razpisanih 5 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Razpis je zaprt, sredstva pa bodo dodeljena približno 400 do 450 gospodinjstvom, pri čemer bo vsako prejelo med 10 in 15 tisoč evrov, je navedla Vendraminova in dodala, da je v pripravi sprememba podnebnega sklada, v okviru katere vlada za naslavljanje energetske revščine predvideva približno 24 milijonov evrov. Po njenih navedbah bi naj bil predlog še ta teden posredovan v javno obravnavo.

Tomislav Tkalec iz Focusa pa je v torek na Borzenovi konferenci med drugim izpostavil, da so v Sloveniji večji problem neustrezne bivanjske razmere kot pa neplačevanje stroškov stanovanja. Temu pritrjuje tudi raziskava Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov), ki jo je izvedla skupina Velux. Vsak tretji Slovenec tako biva v neustreznih stanovanjskih razmerah: 21 % Slovencev pravi, da živijo v vlažnih in plesnivih domovih, medtem ko si 8 % prebivalcev z nižjimi dohodki ne more privoščiti ustreznega ogrevanja, 4 % ljudi ugotavlja, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe. Raziskava še razkriva, da se 50 milijonov Evropejcev vsakič, ko se zbudijo na hladen dan, sooča z dilemo – jesti ali ogrevati. »Živijo torej v energetski revščini, ob trenutni rasti cen energije pa lahko pričakujemo, da se bo ta skupina še povečevala,« so zapisali v Veluxu.

 

Pomemben prvi korak

 

Da je omenjena uredba o merilih za opredelitev energetsko revnih gospodinjstev pomemben prvi korak za urejanje področja energetske revščine, je za Energetiko.NET ocenila Lidija Živčič iz Focusa, »bi pa kazalo spremeniti par zadev, da bi lahko bolje naslovila probleme ljudi, ki jih prizadene energetska revščina«.

Med njimi, tako kot Vendraminova, izpostavlja, da oseba pod pragom tveganja revščine ni nujno prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, zato bi po njenih navedbah »kazalo višino dohodka dokazovati s potrdili o prejetih dohodkih v zadnjih 12 mesecih. Izkušnje namreč kažejo, da ni dovolj zajeti le prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj imajo velike probleme tudi ljudje, ki le malo presegajo cenzus za socialno pomoč in varstveni dodatek. Ravno glede tega bi bila pomembna sprememba glede na preteklo obravnavo energetske revščine, saj bi tako razširili krog ljudi, ki potrebujejo pomoč«.

Drugi problem po njeni oceni je, da »uredba ne zajema skrite energetske revščine, to je takrat, ko si gospodinjstvo zaradi materialne stiske ne more privoščiti pokrivanja osnovnih energetskih potreb in živi v hladnem stanovanju«. Glede na podano definicijo energetske revščine je lahko energetsko revno gospodinjstvo tudi tisto, ki je materialno ogroženo, vendar pa ne prebiva v prostorih z nizko energetsko učinkovitostjo, poudarja.

Uredba pa bi morala po njeni oceni vključevati tudi oblikovanje akcijskega načrta za naslavljanje energetske revščine, ki bi zagotovil sprejem nadaljnjih ukrepov.

»Glede na to, da je velik del dosedanjega ukrepanja na področju energetske revščine, pa tudi sicer je velik del ukrepov za boj proti energetski revščini pod domeno ministrstva, pristojnega za energijo, predlagamo, da pristojnost ostane pri ministrstvu za infrastrukturo (MzI), ne pa da gre na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). MDDSZ je vsekakor eden od ključnih akterjev in mora biti močno vpleteno v naslavljanje izziva, vendar pa bi bilo po dosedanjih izkušnjah in pristojnosti za ukrepe bolje imeti odgovornost za področje energetske revščine pri MzI,« menijo v Focusu.

Velika pomanjkljivost trenutnega predloga pa je tudi to, »da zamudi priložnost opredeliti ukrepe za boj proti energetski revščini. Ključno bi bilo opredeliti ukrepe tako za podporo za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom zmanjšanja energetske revščine kot tudi za podporo za pravičen podnebni prehod oz. za sodelovanje ranljivih gospodinjstev pri prehodu na rabo obnovljivih virov energije. Vključitev takšnih ukrepov, pa tudi opredelitev kratkoročnih ukrepov podpore, bi močno izboljšalo učinkovitost uredbe v naslavljanju energetske revščine«, je uredbo komentirala Živčičeva.



  • Sob 20°C

  • Ned 18°C

  • Pon 19°C

  • Tor 18°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×