V Sloveniji lani plin postal glavni vir toplote
Datum: 12. julij 2024
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Zemeljski plin
, Nafta in naftni derivati
, Premog
, Ogrevanje
Primat glavnega energenta za proizvodnjo toplote je v Sloveniji lani prevzel zemeljski plin s 40,30-odstotnim deležem, glede na leto 2022 gre za povečavo za približno 24,22 %. Vzrok je v poizkusnem obratovanju PPE-TOL.
Vzrok za večjo porabo plina gre iskati v poizkusnem obratovanju dveh novih plinskih turbin, ki sta sestavni del nove plinsko-parne enote (PPE-TOL), ki ju upravlja največji distributer toplote v Sloveniji, Energetika Ljubljana. S tem bo proizvodnja toplote v Energetiki Ljubljana v večji meri prešla s primarnega energenta, tj. premoga, na zemeljski plin, je zapisano v poročilu o stanju energetike v Sloveniji, ki ga vsakoletno izdaja Agencija za energijo.
Pri proizvodnji toplote sledi plinu premog s 36,24 % (28,51 % manjša poraba premoga v primerjavi z 2022) in ostali primarni energenti s 23,46-odstotnim deležem. Nafta in naftni derivati kot primarni energenti so bili v strukturi zastopani z 0,94-odstotnim deležem, obnovljivi viri (lesna biomasa, geotermalna energija) z 18,95-odstotnim deležem, komunalni odpadki s 3,30 %, industrijska odpadna toplota z 0,26-odstotnim in električna energija z 0,01-odstotnim deležem.
Plin in premog sicer v strukturnem deležu primarnih goriv pokrivata 76,54-odstotni delež celotne energetske vrednosti porabljenih goriv za oskrbo sistemov daljinskega ogrevanja.
Premog kot primarni vir se je pri tem uporabljal le v procesih soproizvodnje električne energije in toplote, pri čemer je bilo v soproizvodnji za potrebe oskrbe distribucijskih sistemov toplote proizvedenih 377,5 GWh bruto električne energije in 1.089,5 GWh toplote.
V ostali soproizvodnji toplote in drugih tehnoloških procesih se je v večji meri kot primarni energent uporabljal zemeljski plin (proizvedeno 400,9 GWh bruto električne energije in 1.285,3 GWh toplote). Iz OVE je bilo proizvedenih 117,6 GWh bruto električne energije in 545,4 GWh toplote.
Pri proizvodnji toplote se je v letu 2023 sicer porabilo 12,2 PJ energije primarnih energentov. Zaradi manjše potrebe po toploti na strani končnih odjemalcev je glede na preteklo leto poraba primarnih goriv manjša, in sicer za dobrih 8,8 %.
Nižja poraba
V Sloveniji je bila lani poraba toplote za 10,4 % nižja glede na leto 2022, v primerjavi z letom 2021 pa je bila poraba nižja kar za 20,5 %.Poročilo navaja, da trend padanja porabe toplote na strani končnih odjemalcev lahko pripišemo nižjim letnim temperaturnim primanjkljajem ter visokim cenam toplote. Relativno topla obdobja znotraj ogrevalne sezone so prav tako botrovala manjši porabi toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja, saj so nekateri končni odjemalci dnevne temperaturne primanjkljaje kompenzirali tudi s pomočjo inverterskih klimatskih naprav.
Po drugi strani se je število odjemalcev toplote glede na leto prej povečalo za 41,1 %, kar je posledica večletnega vodenja napačnih evidenc števila gospodinjskih odjemalcev v večstanovanjskih stavbah pri nekaterih večjih distributerjih toplote.
V Sloveniji je sicer v letu 2023 oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov toplote zagotavljalo 50 distributerjev toplote. Distribucija se je izvajala v 67 občinah iz 110 distribucijskih sistemov.
Višje cene
Povprečna mesečna maloprodajna cena toplote za gospodinjske odjemalce se je v devetih izbranih slovenskih občinah z distribucijskimi sistemi toplote glede na leto prej v povprečju povečala za 10,1 % in je v letu 2023 znašala 131,47 EUR/MWh.
Povprečne maloprodajne cene toplote so se po odpravi ukrepov vlade o zamejitvi cen toplote konec aprila v delu variabilnega dela cene toplote v povprečju dvignile za slabih 12 %. Najbolj se je cena toplote povečale za gospodinjske odjemalce v občini Ravne na Koroškem in je znašala 222,32 EUR/MWh (58,7 %). V tej občini je bila tudi povprečna maloprodajna cena med izbranimi občinami najvišja.
Najnižjo letno povprečno maloprodajno ceno toplote je zagotavljal distribucijski sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline s 106,69 EUR/MWh.
»V zadnjih letih je opaziti, da se povprečna obračunska moč in povprečna letna poraba gospodinjskega odjemalca v posameznih slovenskih občinah v eno- in večstanovanjskih stavbah zaradi vse večjega števila izvedenih ukrepov energetske sanacije stavb in vse manjšem letnem temperaturnem primanjkljaju znižuje,« še navaja poročilo.
Energetska učinkovitost
V letu 2023 je bilo od 110 evidentiranih distribucijskih sistemov toplote, na katerih se distribucija toplote izvaja kot izbirna lokalna GJS ali tržna dejavnost ali pa gre za lastniški distribucijski sistem, kar 68 distribucijskih sistemov energetsko učinkovitih (to pomeni, da so izpolnjevali vsaj eno izmed meril energetskih učinkovitosti, nekateri tudi več).Največ distribucijskih sistemov, in sicer 53, je izpolnjevalo merilo energetske učinkovitosti s tem, da je bilo vsaj 50 % distribuirane toplote proizvedene posredno ali neposredno iz OVE. Deset distribucijskih sistemov je izpolnjevalo merilo energetske učinkovitosti, da je vsaj 75 % distribuirane toplote proizvedene v soproizvodnji. Noben distribucijski sistem pa ni dosegel kriterija, da je vsaj 50 % distribuirane toplote proizvedene iz odvečne toplote.
Distribucijski sistem toplote je lahko energetsko učinkovit tudi v primeru, če je količina distribuirane toplote proizvedena vsaj iz 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh prej omenjenih virov. To merilo je izpolnjevalo 14 distribucijskih sistemov.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
