10 let grozda Daljinske energetike Slovenije in Inštituta za daljinsko energetiko
Datum: 28. marec 2013
Avtor: Miran Zager, direktor Inštituta za daljinsko energetiko
Kategorija: Komentarji
Tema:
Ogrevanje
Leta 1999, torej pred štirinajstimi leti je takratna Vlada RS preko Ministrstva za gospodarstvo začela uspešno izvajati in s triletnimi javnimi razpisi sofinancirati razvojne projekte spodbujanja povezovanja poslovnih subjektov v sisteme grozdov. Sofinancirali so začetna delovanja ter upravičene stroške za izvajanja skupnih razvojnih projektov iz prijavljenih, izbranih in izvedenih letnih faz razvojnih strategij nastalih grozdov.
V Sloveniji se v okviru ustanovljenih grozdov povezuje več kot 350 podjetij in različnih strokovnih institucij. Slovenski grozdi so iskani razvojni partnerji tujim grozdom, tehnološkim mrežam in multinacionalkam. Uveljavljajo se tudi kot aktivni nosilci razvoja strokovnega in poslovnega povezovanja tako na ravni EU kot na ravni jugovzhodne Evrope. Politika spodbujanja razvoja grozdov je že prepoznana na ravni EU in tudi širše v svetu.
Levo: Miran Zager, prvi predsednik GDES (2003-2008) in direktor Inštituta za daljinsko energetiko, desno: Robert Hudournik, sedanji predsednik Grozda daljinske energetike Slovenije
Pred 10 leti, natančneje 14. januarja 2003, smo na ustanovitveni seji v Termah Zreče sprejeli našo skupno odločitev, da ustanovimo Grozd daljinske energetike Slovenije. Nacionalni grozd daljinske energetike Slovenije tvori množica sorodnih podjetij in inštitucij, ki smo jih povezali v aktiven, usklajen sistem, ki v povezavah znotraj grozda soustvarjajo priložnosti in pozitivne poslovne pobude, na katerih se lahko gradijo konkurenčne prednosti na področjih razvoja specifičnih znanj daljinske energetike, energetskih storitev in izdelkov.
Danes v Sloveniji deluje več kot petinpetdeset gospodarskih družb, ki izvajajo dejavnosti daljinske energetike. Na področjih izvajanja izbirnih energetskih GJS - oskrbe s toplotno energijo sistemskih distributerjev zemeljskega plina, dobaviteljev tekočega naftnega plina in proizvajalcev toplotne energije deluje tudi Javna agencija RS za energijo, ki je skupni regulatorni organ in izdaja licence za izvajanja navedenih energetskih dejavnosti. V strukturi skupne rabe energije zagotavlja daljinska energetika 15 % vseh potreb po končni energiji. Z vidika skupno inštaliranih toplotnih moči proizvodnih naprav dosegamo skupno inštalirano toplotno moč preko 1.700 MW, kar je že primerljivo s skupno inštaliranimi močmi vseh elektrarn v Sloveniji.
Daljinska energetika potrebuje čimprejšnjo uskladitev razvojnih vsebin in jasno energetsko strategijo z novim Nacionalnim energetskim programom (NEP), saj se je od leta 2004 v Sloveniji, v EU in na svetovnem nivoju na področju energetike spremenilo veliko. Nujno potrebujemo tudi čimprejšnjo uskladitev vsebine novega in preglednega energetskega zakona, v katerem bi bilo potrebno primerno urediti status in problematike energetske oskrbe s toploto kot tržne dejavnosti in ne kot socialno politične dejavnosti posebnega družbenega pomena. Potrebno je ustrezno strukturirati izvajanja energetskih javnih služb brez prelivanja ustvarjenih prihodkov iz izbirnih energetskih GJS na druge dejavnosti in dejavnosti obveznih komunalnih GJS. Potrebno je prepoznati, kako pomembna je tudi daljinska energetika v lokalnih skupnostih in sicer v Sloveniji. Verjetno se lahko strinjamo, da naše gospodarstvo in tudi politiki potrebujejo strokovno pomoč energetskih strokovnjakov, če želijo doseči razbremenitev visokih stroškov in ustrezno konkurenčnost v domovini in tudi v tujini.
Grozdenje je uveljavljen in usmerjen proces ustvarjanja novih vrednosti in vrednot s kritično maso znanja, specializacije komplementarnih virov, ki dajejo nove poslovne vezi in nove priložnosti. Nova znanja nastajajo zaradi odnosov povezovanja, kar bistveno prispeva k razvoju podjetij in okolja, v katerem delujejo. Grozdenje pomeni tudi drugačni razvoj konstruktivnega dialoga na različnih ravneh - države, lokalnih skupnosti, znanosti, raziskovalnih inštitutov, podjetij in podpornih organizacij.
Tej temeljni viziji smo se tudi v Grozdu daljinske energetike Slovenije zavezali že na začetku in ji sledimo tudi danes. Konsistentnost pri delovanju smo si začrtali v okviru stalnih operativnih ciljev, naših desetih zapovedi:
1. vzpostavljanje in zastopanje skupnih interesov članov, 2. vzdrževanje in povečevanje članstva v GDES, 3. promocija in marketing grozda in članov, 4. koordiniranje in izvajanje skupnih strateških in razvojnih projektov, 5. horizontalno in vertikalno povezovanje skozi skupne tržne projekte, 6. soustvarjanje strategije nacionalne in skupne evropske energetske politike, 7. povezovanje z ostalimi inštitucijami in drugimi organizacijami na področju termoenergetike, 8. povezovanje z mednarodnimi inštitucijami na področju termoenergetike, 9. prenos znanj z inštitutov v realni gospodarski energetski sektor, 10. prenos znanj, dobrih praks in izkušenj med posameznimi člani GDES.
Ključ do uspeha našega desetletnega delovanja je iskanje prekrivanja interesov in potreb posameznih članov grozda, ki prihajajo iz energetskih gospodarskih družb (proizvajalcev in distributerjev toplotne energije, hladu), inštitucij znanja, dobaviteljskih verig, lokalnih skupnosti in končnih uporabnikov vseh energetskih storitev.
Mednarodno smo že vrsto let prepoznavni tudi v EU in jugovzhodni Evropi. Aktivno sodelujemo na energetskih projektih CEnCE (Connecting Energy Clusters across Europe) in Cluster COOPa – grozdov na področju okolja, zelene energije in čistih tehnologij. Da smo na pravi poti, dokazuje tudi stalno povečevanje članstva, kar ob zaostrenih gospodarskih razmerah uspeva le redkim stanovskim in interesnim združenjem. Prepričani smo, da bosta Grozd daljinske energetike Slovenije in Inštitut za daljinsko energetiko Velenje praznovala še mnoge obletnice.
Vsem članom GDES in ZIDE čestitamo ob 10. obletnici delovanja, ki jo bomo skromno obeležili s predstavitvijo našega biltena 2003-2013 na Energetski konferenci SDDE v Portorožu. Vsem akterjem na področju energetike in daljinske energetike Slovenije pa želimo veliko skupnih usklajenih aktivnosti, ki naj nas ne obremenjujejo, ne razdvajajo, temveč strokovno in poslovno povezujejo.
Miran Zager, direktor Inštituta za daljinsko energetiko
