Po njegovi oceni smo imeli v Sloveniji na OVE področju v preteklosti dva ključna izziva. Prvi je konservativnost, ki je povezana z mentaliteto in zgodovinsko občutljivim odnosom do posegov v naravo. »Tudi zato je Slovenija danes tako lepa in zelena država.« Kot drugi izziv pa izpostavlja Jojić »plitek kapitalski trg«, ki da iz različnih razlogov ni bil sposoben v zadostni meri podpreti tovrstnih projektov, čeprav so ti ob pravilnih poslovnih modelih »zagotovo win-win kombinacija za vse«.

Vsi ostali izzivi in ovire na poti do več obnovljivih virov so po njegovih besedah posledice »push and stop metode«, ki ni »dobra za razvoj česarkoli«, kar zahteva čas, okvir in uravnotežen razvoj.

Zaradi omenjenega smo tako po Jojićevih besedah v preteklem desetletju zamudili »nemalo priložnosti« in smo danes na točki, »ko sploh ne gre za odločitev, ali bi si želeli to ali ono, ampak ko bomo primorani nadoknaditi ves zaostanek ter odgovoriti na vse izzive volatilnih energetskih trgov«.

A imamo po njegovi oceni poleg strešnih površinah in parkiriščih, kjer je po izračunih Instituta Jožef Stefan tehničnega potenciala za proizvodnjo 27 TWh električne energije iz sončne energije, dovolj »primernih površin«, ki so ob ustrezni revitalizaciji primerne za postavitve OVE proizvodnih naprav, navsezadnje so tu še primerne kmetijske površine za razvoj potenciala agrovoltaike, je pojasnil za Energetiko.NET. So pa izziv dolgotrajni postopki umeščanja OVE proizvodnih naprav v prostor, poudarja.

Odgovornost za izkoriščanje potenciala

Predsednik zadruge Sončni krog izpostavlja tudi dejstvo, da si nemalo odjemalcev električne energije iz različnih razlogov ne more zagotoviti proizvodnje lastne nizkoogljične električne energije (priključitev, neprimerne površine, etažna lastnina, nepoznavanje možnosti priključevanja ipd.).

Jojić obenem pozdravlja tudi različne pobude s strani države, kot je mapiranje primernih lokacij za postavitev OVE, sprejem zakonskih okvirjev in »vse ostale obetavne napovedi« za hitrejše nameščanje OVE v Sloveniji.

»Ali bo to dovolj, bo pokazal čas. Sam osebno bi si želel več odgovornosti in razumevanja pomena energije z ozirom na naš današnji in bodoči način bivanja, delovanja in mobilnosti. Nemalokrat zaradi napačnega pristopa ne izkoristimo vseh potencialov skupnosti,« poudarja in dodaja, da se zeleni prehod po njegovi oceni »ne bo zgodil, če se ljudem ne bo splačalo«.

Kot pravi, leži odgovornost za razvoj področja na vladi, 212 županih in županjah ter vodilnih v elektroenergetskih podjetjih za področje prenosa in distribucije.

Tehnologija, kapital in še posebej porabniki električne energije so po njegovih besedah »še kako pripravljeni« na razvoj področja ter aktivno vključitev v nove poslovne modele, še posebej ob »teh cenah električne energije«.