V prihodnje morda višje subvencije za samooskrbo; vodil jih bo Borzen

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

V prihodnje morda višje subvencije za samooskrbo; vodil jih bo Borzen

Datum: 27. maj 2022

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Ekonomija

V skladu z zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) bodo v prihodnje finančne spodbude za samooskrbne elektrarne na obnovljive vire energije (OVE) pa tudi za hranilnike energije (baterije) pod Borzenovim okriljem, kjer pravijo, da bo za zagotovitev enake ekonomike investicije kot doslej – po vsej verjetnosti – nivo subvencije višji. Pri tem pa ostaja razpis za tovrstne elektrarne zaprt in ga ne bo pred koncem novega leta, saj je po navedbah Eko sklada v reševanju »kar 10 tisoč vlog«, predvsem za sončne elektrarne, so povedali za Energetiko.NET.

Na Borzenu, ki ima z ZSROVE podeljeno novo nalogo glede naložbene pomoči za naprave za samooskrbo, trenutno potekajo priprave na nov sistem, ki bo »precej drugačen, med drugim tudi zaradi tega, ker izrecno dopušča podeljevanje spodbud tako za samo elektrarno kot za kombinacijo elektrarne s hranilnikom (tj. baterijo)«, so za Energetiko.NET povedali v družbi.

Sedanji sistem samooskrbe se mora namreč v skladu z zakonodajnim paketom Čista energija za vse Evropejce »bistveno spremeniti«, poudarjajo. Pomemben dejavnik delovanja novega sistema je po njihovih navedbah sistem omrežnine.

Med drugim bo tako, vsaj za segment omrežnine, konec ‘netiranja’ oz. »saldiranja na letni ravni, kjer se plača le za količino odjema, ki presega proizvodnjo«, pri čemer se po Borzenovem pojasnilu prehaja »na dejanski obračun električne energije in omrežnine glede na porabljeno električno energijo tudi pri samooskrbi«. Agencija za energijo predvideva možno spremembo modela s 1. januarjem 2023.

»Nova uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (…) predvideva, da se ‘netiranje’, kar se tiče same energije uredi dogovorno med odjemalcem in dobaviteljem (…),« še dodajajo.

Z zakonom ZSROVE pa so »določena tudi dodatna zmanjšanja glede nekaterih prispevkov, kot tudi alternativne možnosti glede prodaje energije. Glede na podlago v predpisih namreč ni nujno, da bodo dobavitelji nudili možnost netiranja na segmentu energije«, so še izpostavili.

Obenem ZSROVE – v skladu tudi s prej omenjenim zakonodajnim paketom – po Borzenovem pojasnilu predvideva, da se lahko obstoječi model oziroma sistem uporablja za končne odjemalce, ki jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2023 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo po uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

»Obstoječi sistem, kjer investicijske podpore nudi Eko sklad, se torej lahko izvaja (v smislu novih vstopov) še do konca leta 2023,« poudarjajo.

Kot smo pisali pretekli teden, na Eko skladu še nimajo pripravljenih dokumentov, ki bi zagotovili dodatna sredstva za subvencioniranje sončnih elektrarn za samooskrbo. Novega poziva, če ta bo, ne pričakujejo pred jesenjo, so takrat povedali za Energetiko.NET.

V fazi izračuna ekonomike investicije

Vse navedene spremembe novega sistema vplivajo na prihodnjo ekonomiko povračila investicije oziroma potrebno višino spodbud za samooskrbne elektrarne in/ali hranilnike, »kar je v tem trenutku naš fokus« in je treba vse »ponovno preračunati«, pojasnjujejo na Borzenu, kjer predvidevajo, da bo nov sistem operativno vzpostavljen že sredi leta 2023.

Kot je na včerajšnjem spletnem dogodku ‘Prihodnost zagotavljanja samooskrbe skupnosti z električno energijo’ povedal David Copič, pomočnik direktorja energetskega področja v družbi Borzen, so v fazi preučevanja »možnosti, kakšna bi bila ekonomika (investicije v samooskrbno elektrarno, op. a.) v luči vseh omenjenih dejavnikov«, pri čemer je napovedana tudi »sprememba omrežninskega akta, kar bo še dodatno vplivalo na to, kdaj bi se lahko investicija povrnila«.

»Za zagotovitev enake ekonomike kot sedaj bo – po vsej verjetnosti – nivo subvencije višji, ker ni več netiranja pri omrežnini,« pa so nam še sporočili z Borzena.

Po Copičevem pojasnilu je tehnologija baterij oziroma hranilnikov energije v primerjavi s sončnimi elektrarnami namreč še vedno »razmeroma« draga - krajša je tudi njihova življenjska doba - »govorimo o 10 letih, zato bi morala biti sama naložbena pomoč precej visoka, da bi se investicija v okvirih rentabilnosti povrnila«.

Strošek za baterijo se trenutno giblje med 700 in 1000 evri na kWh, je še pojasnil. »To so v tem trenutku še visoki stroški.«

Tisti, ki investirajo v samooskrbo sedaj, bodo to lahko storili še po obstoječem modelu oz. sistemu, ki vključuje netiranje in je za uporabnike z ekonomskega stališča bolj ugoden, je zaključil Copič.

Pomembna novost za slovenskega operaterja trga z elektriko, družbo Borzen, bo tudi vzpostavitev enotne kontaktne točke v segmentu obnovljivih virov energije (OVE), ki jo prav tako nalaga nacionalni zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki je bil sprejet meseca julija 2021. Storitev bo namenjena investitorjem v OVE in jim bo olajšala pot do izgradnje elektrarne, namen točke pa je prispevati k zmanjševanju administrativnih bremen za vlagatelje in s tem spodbuditi večja vlaganja v OVE, kot smo že pisali na Energetiki.NET.