Strokovnjak: Potencial za baterijske sisteme v Sloveniji ogromen
Datum: 04. november 2024
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Slovenija je v luči baterijskih sistemov za shranjevanje še »deviški trg«, a ima z novim obračunom omrežnine »ogromen« potencial, pravi John Susa iz podjetja Weiheng Energy Storage.
Zaradi števila že nameščenih obnovljivih zmogljivosti – Slovenija je lani presegla 1 GW OVE zmogljivosti – in uvedbe novega načina obračunavanja omrežnine, je po mnenju Susa Slovenija »idealen« trg za razvoj teh sistemov, je podrobneje povedal za Montel.
»Potencial (za razvoj baterijskih sistemov za shranjevanje, op. a.) je v Sloveniji ogromen. Če cene energije niso regulirane, če ni zakonodajnih ovir za priključitev baterijskih sistemov, je lahko razvoj prihodnje leto presenetljiv,« je pojasnil med svojim predavanjem na nedavni konferenci Prosperie na temo inovacij v energetiki.
Največji potencial za razvoj teh sistemov v Sloveniji vidi v industrijskem in komercialnem sektorju, je povedal za Montel, ob tem pa opozoril, da je »izjemno nevarno« izbirati baterijski sistem na podlagi cene na kWh.
Pri izbiri baterijskega sistema za shranjevanje po njegovih besedah cena ne bi smela biti ključen dejavnik. »Če kupite cenejši sistem, potem ni jamstva za kakovost komponent in stopnje integracije.«
So se pa baterijski sistemi v primerjavi z lani na splošno pocenili med 15 do 20 %, je še povedal za Montel.
Medtem ko v zahodni Evropi vznikajo 1 GW baterijski sistemi, so se za omrežje kot najbolj učinkoviti izkazali od 3 do 5 MW baterijski sistemi, je dodal.
Velikost svetovnega trga zunajomrežnih sistemov za shranjevanje energije je bila leta 2023 ocenjena na 12,45 milijarde USD in pričakuje se, da bo leta 2033 dosegla 57,1 milijarde USD, je še pripomnil Susa med konferenco in dodal, da so se baterijski sistemi v smislu odzivnosti izkazali kot najboljša tehnologija v primerjavi z drugimi rešitvami shranjevanja energije.
Potrebe po hitrih virih izravnave
V Sloveniji imamo v sistemu trenutno približno 1,5 GW fleksibilnih zmogljivosti – aktivni odjem, baterije, črpalne elektrarne, vodik, strateške rezerve…-, do leta 2040 pa se pričakuje okoli 5 GW, pravijo strokovnjaki. Zgolj baterijske zmogljivosti bi lahko narasle na 1,7 GW do 2040.
Medtem so nam v Elesu, operaterju kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, povedali, da je v Sloveniji za potrebe izravnave trenutno na voljo dovolj virov.
Si pa Eles z namenom povečanja konkurence na trgu izravnave prizadeva za prihod novih ponudnikov in umestitev dodatnih virov, tudi baterijskih hranilnikov, dodajajo
»Pri izravnavi z avtomatsko rezervo za povrnitev frekvence (t.i. aRPF) že sedaj okrog polovico zakupljene rezerve zagotavljajo ponudniki z baterijskimi hranilniki, delež takšnih ponudnikov pri zagotavljanju ročne rezerve za povrnitev frekvence (t.i. rRPF) je manjši.«
Eles beleži sicer skupno tehnično sposobnost baterijskih hranilnikov za nudenje storitev izravnave v višini 59 MW, ocenjena zmogljivost teh baterijskih sistemov je 118 MWh. Za komercialne baterije nimajo podatkov.
V prihodnje bodo predvsem zaradi predvidenega povečanja deleža OVE v sistemu potrebe po hitrih virih izravnave, kjer so baterijski hranilniki zagotovo zanimiv vir, narasle, dodajajo.
»Predvidevamo, da bo dolgotrajnejša odstopanja treba pokrivati s kombinacijo virov, denimo s klasičnimi (sistemskimi) elektrarnami, prožnostjo odjema, prilagajanjem proizvodnje OVE ter delno tudi z uporabo baterijskih hranilnikov.«
Kot so pojasnili, natančnejše ocene glede optimalne kombinacije virov za zagotavljanje izravnave ni mogoče podati, »saj bo potreba po različnih virih močno odvisna od kakovosti izravnave bilančnih skupin, le ta pa je neposredno povezana s stroški izravnave«.