V energetiki so napredni primeri uporabe podatkov omejeni z zakonodajo; neizkoriščenih inovativnih priložnosti še ogromno
Datum: 03. maj 2023
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Nove tehnologije
Informatika v energetiki že omogoča in podpira revolucionarne spremembe, ki smo jim priča. Dejstvo pa je, da je energetika obširna gospodarska panoga s svojimi posebnostmi, ki jih moramo upoštevati tudi na področju informacijske podpore, poudarjajo organizatorji konference PIES. Ta je letos potekala v znamenju obvladovanja podatkov v digitalni preobrazbi. Bistvena moč podatkov je, da lahko nakažejo trende v prihodnosti, kar med drugim doprinese tudi k bolj učinkovitemu planiranju izgradnje proizvodnih kapacitet iz OVE, je za Energetiko.NET povedal Andrej Bregar, sopredsedujoči programskemu odboru PIES-a. »Podatki pomenijo znanje in dajejo možnost predvidevanja.«
Podatkovna analitika, ki temelji na podatkovnih skladiščih ter relacijski in večdimenzionalni obdelavi podatkov za potrebe poslovnih in procesnih funkcionalnosti ter poslovnega poročanja in odločanja, ima po Bregarjevih besedah v slovenskem energetskem okolju razmeroma dobro tradicijo. »Obstaja veliko znanja za modeliranje, shranjevanje, obdelavo in izmenjavo tovrstnih podatkov.« Ker pa je področje obvladovanja podatkov zelo široko in kompleksno, je marsikatero slovensko podjetje po Bregarjevem pojasnilu »uspešno na svojih primarnih področjih, ima pa še veliko manevrskega prostora za vpeljavo dodatnih mehanizmov, tehnologij in primerov uporabe obvladovanja podatkov«. Podobno velja tudi za energetska podjetja. »Vsa podjetja so napredna in uspešna v določenih pogledih, vsako od njih pa ima na voljo še veliko odprtih možnosti.«
V zadnjih nekaj letih so se za potrebe napovedne analitike začeli bolj pospešeno razvijati npr. tudi modeli strojnega učenja. »Na tem področju zmanjšujemo zaostanek za trendi v svetu,« je o stopnji razvoja na podatkovnem področju v Sloveniji povedal Bregar, tudi pomočnik direktorja poslovnega področja v družbi Informatika.
Tako že uspešno vpeljujemo sodobnejše platforme za zbiranje podatkov, npr. podatkovna jezera in platforme za podatkovno analitiko in že omenjeno strojno učenje. Prav tako so po Bregarjevem pojasnilu prisotne rešitve na osnovi tehnologije veriženja blokov, ki predstavlja alternativni model zbiranja in obvladovanja porazdeljenih podatkov. O slednji Bregar sicer pravi, da ima ta tehnologija še veliko neizkoriščenih potencialov, npr. v povezavi s P2P modeli trgovanja z energijo. »Veliko odprtih možnosti je tudi na področju zbiranja, usklajevanja in uporabe podatkov iz različnih poslovnih domen in sistemov.«
Sodobni trendi obvladovanja podatkov pa so povezani tudi s koncepti digitalizacije in industrije 4.0. Podatke tako zbiramo in obdelujemo na takšen način, da v največji možni meri digitaliziramo in avtomatiziramo poslovne in proizvodne procese. »V energetiki to pomeni, da smo sposobni aktivno predvidevati potrebe omrežja ter optimizirati infrastrukturo, poslovne procese in dobavne verige. Gre torej za koncepte prožnosti, ki jih je letošnji dogodek PIES izpostavil kot zelo aktualne.«
Zakonodajne omejitve
Digitalizacija in prožnost sta po Bregarjevih besedah koncepta, ki lahko bistveno izboljšata procese v energetiki, tudi z vidika priključevanja proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov energije (OVE). Tudi na letošnjem Posvetovanju informatikov v energetiki Slovenije (PIES) je bilo predstavljenih nekaj naprednih in uporabnih rešitev – Elektro Gorenjska je npr. predstavila rešitev za obravnavo priključitve novih proizvodnih virov s pomočjo orodja za izračun priključne zmogljivosti.
»Kljub temu ti pristopi še niso dovolj prisotni v vseh okoljih in v celoti omogočeni z regulativo. Obstaja še veliko možnosti za širitev, tako v različne segmente energetskega sistema kot v povezavi z dodatnimi inovativnimi modeli in primeri uporabe,« je za Energetiko.NET izpostavil Bregar in pojasnil, da so v energetiki napredni primeri uporabe podatkov omejeni z zakonodajo. »Trg prožnosti odpira številne priložnosti, vendar pa lahko s sprostitvijo zakonodaje podpremo še mnoge druge inovativne modele, npr. v smeri neposrednega P2P trgovanja z energijo v samooskrbnih skupnostih,« pojasnjuje Bregar.
Izboljšanje procesov v energetiki pa bomo prav tako dosegli s povezovanjem z zunanjimi sistemi in domenami. To pomeni, da zbiramo in usklajeno uporabljamo podatke, ki imajo izvor v različnih segmentih družbe. »V luči trajnostne in e-mobilnosti tako dobimo pomembno sinergijo, če združimo energetske podatke o porabi in distribuciji energije z logistično-transportnimi podatki, lokacijskimi podatki in podatki o plačilnem prometu.«
Če torej združimo podatke o prometnih tokovih, navadah potrošnikov, vremenu in porazdeljenih proizvodnih virih, lahko bistveno optimiziramo e-mobilnost in obremenitve elektroenergetskega omrežja zaradi predvidenega in zakonodajno predpisanega porasta deleža električnih vozil, dodaja Bregar, ki pravi, da lahko podobne koristi pričakujemo na številnih drugih področjih življenja in dela, npr. v sklopu pametnih mest in skupnosti, kmetijske in proizvodne dejavnosti idr.
Umetna inteligenca in človeški faktor
Ob vsem te pa velja izpostaviti tudi vidik industrije 5.0., ki se šele uveljavlja, vendar bi utegnila imeti pomembno vlogo zlasti v luči trenutne zaskrbljenosti glede zmogljivosti (generativne) umetne inteligence in sistemov, kakršen je ChatGPT, še pravi Bregar in dodaja, da gre pri tem za nadgradnjo konceptov industrije 4.0.
Sistemi bodo po njegovem pojasnilu tako še naprej zagotavljali visoko stopnjo digitalizacije in avtomatiziranega procesiranja, vendar pa bo končna odločitev prepuščena človeku. »To pomeni, da bomo morali končnemu uporabniku (npr. odjemalcu elektrike) dati vpogled v podatke in predikcije, ki so rezultat naprednega zbiranja in analitike masovnih podatkov. Ta vpogled bo moral biti uporabniku prijazen, hkrati pa mu bo dal možnost odločitve, kako ukrepati, katere vzorce odjema spremeniti in katere ponujene poslovne modele sprejeti.«
Umetna inteligenca bo tako uporabljena kot del ekspertnega sistema, ki bo svetoval uporabniku in potrošniku k boljšemu in cenejšemu izkoristku energije, hkrati pa bo povečal tudi koristi distributerja, države in družbe kot celote, med drugim tudi v luči ekološke trajnosti, dodaja Bregar. Določene rešitve v tej smeri že obstajajo, pravi in kor primer navaja platformo Moj elektro, ki daje odjemalcem vpogled v porabo električne energije na merilnih mestih. A obstaja po Bregarjevih besedah »še ogromno neizkoriščenih inovativnih možnosti in priložnosti«.
Podatke za energetsko infrastrukturo pridobivamo iz množice merilnih naprav (obračunski, lokacijski, vremenski in številni drugi podatki), od velikega števila deležnikov na energetskem trgu (zlasti odjemalcev in proizvajalcev energije), iz več povezanih ali nepovezanih aplikacij, v zadnjem času tudi iz številnih razpršenih senzorjev (IoT) in obenem za različne infrastrukturne vire energetskega sistema. To odpira številne izzive, saj gre za masovne podatke, ki jih je treba ustrezno obvladovati in uporabljati. Upoštevati moramo tehnološke, organizacijske, funkcionalne in regulativne vidike, je za Energetiko.NET povedal Bregar. Kakovostno zbiranje podatkov iz več porazdeljenih virov zahteva po njegovem pojasnilu zmogljivo tehnološko osnovo, kadrovske vire, znanje in dobro strategijo. »Gre za povezovanje stebrov tehnologije, procesov in ljudi.« Ključnega pomena je tudi varnostni vidik. Zbiranje in obdelava podatkov morata tako dosledno slediti predpisom GDPR in ZVOP-2. Vse poti in platforme zbiranja, shranjevanja, obdelave in izmenjave podatkov pa morajo biti varovane po najvišjih možnih standardih, pojasnjuje. »V kompleksnih sistemih, kakršna je energetika, je za to ključna vloga operativnega centra za kibernetsko varnost. S tem pa se odpira tudi pomembno področje zbiranja in obdelave varnostnih podatkov.«
