Evropski nosilci projektov na področju obnovljivih virov iščejo načine, kako bi izravnali učinke padajočih veleprodajnih cen elektrike na prihodke zelenih projektov, so za Montel povedali strokovnjaki.

Padec cen je zmanjšal stopnjo zajema, ki predstavlja delež povprečnih cen električne energije, ki ga je lahko nek objekt deležen, so povedali analitiki.

Če ne najdemo rešitev, bo to vse bolj ogrožalo uspešnost komercialnih poslov za izgradnjo zelenih objektov oz. pogodb o nakupu električne energije (PPA), so dodali.

Velik del problema izhaja iz togosti sončne in vetrne proizvodnje ter trgov z električno energijo, na katerih se ta prodaja. Ker obnovljivi viri energije običajno proizvajajo istočasno, to v urah obratovanja pogosto zniža cene, kar povzroča kanibalizacijo cen.

Zaradi nezmožnosti absorbiranja vse večjih količin, ki izhajajo iz ponudbe v teh obdobjih, se v Evropi vse pogosteje srečujemo z urami, ko cene padejo pod ničlo.

Nižje stopnje zajema

Evropske stopnje zajema sončne energije, ki trenutno dosegajo približno 80 % promptnih cen, bi se lahko po podatkih družbe Rystad Energy zaradi velike rasti ponudbe do leta 2030 prepolovile na manj kot 40 % promptnih cen.

Te stopnje se pojavljajo ob že tako nizkih veleprodajnih cenah električne energije, ki so padle zaradi krize cen energije, povezane z rusko vojno proti Ukrajini.

Nemška promptna cena energije, ki je ključna referenca za Evropo, je letos v povprečju znašala približno 67 EUR/MWh. To ni le manj kot leta 2022, ko je dosegla 235 EUR/MWh, ampak je tudi približno za tretjino manj kot v letu pred začetkom vojne.

»Kanibalizacija cen z nizkimi zajemnimi cenami je trajna težava za obnovljive vire, ki so odvisni od vremena, njen vpliv pa se bo z nadaljnjim večanjem njihovega deleža v naših sistemih še okrepil,« je pojasnil direktor svetovalne družbe Afry Stephen Woodhouse.

Ta učinek lahko po njegovi oceni ublažimo z večjo povezanostjo z drugimi energetskimi trgi in z diverzifikacijo lokacije objektov na območja z nižjimi donosi, ki pa proizvajajo energijo ob različnih časih. Problem bi v celoti rešila le večja prožnost na področju shranjevanja, je dodal.

Potreba po baterijah

»Cene električne energije so pomembna referenca za pogodbe PPA, torej bo [njihov padec] le še dodatno znižal stopnjo zajema,« je dejal izvršni direktor družbe za energetske napovedi MycSolutions Corrado Micozzi.

»Brez inštalacije precejšnjega števila baterij torej obstaja nevarnost kolapsa cen.«

Nosilci tovrstnih projektov, kot na primer družba Orsted, ki dela na velikanski bateriji z zmogljivostjo 600 MWh v Združenem kraljestvu, gradijo shranjevalnike na svojih lokacijah. Povečuje se tudi povpraševanje po instrumentih, kot so pogodbe PPA za baterije s časovnim zamikom.

Te določajo razpon med najnižjo in najvišjo ceno shranjene energije, da bi se izognili izpostavljenosti spremenljivim cenam energije, je pojasnil partner pri španski svetovalni družbi Our New Energy Dario Gallanti.

Naložbe v shranjevanje z namenom zaščite pred tveganjem na področju sončne energije ne pomenijo nujno skupne lokacije elektrarn na obnovljive vire in shranjevalnih sistemov, saj morajo za dosego čim večje vrednosti delovati ločeno, je dejal analitik družbe Elemens Andrea Marchisio.

Morali bi se tudi izogibati podpornim shemam za obnovljive vire, kot so pogodbe na razliko (Contracts for Difference – CFDs), ki projekte spodbujajo k čim večji proizvodnji, namesto da bi se osredotočale na vrednost te proizvodnje, je še dodal Woodhouse.