Nastavitve piškotkov
Mag. Stanislav Vojsk, SODO: Inovacije bodo ključnega pomena

Mag. Stanislav Vojsk, SODO: Inovacije bodo ključnega pomena

Datum: 30. oktober 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , OVE in URE , Energetska politika , Nove tehnologije

Za distribucijskim operaterjem električne energije, družbo SODO, je pravkar največja in najzahtevnejša investicija v zadnjih treh letih, to je 4,5-milijonska investicija v novo razdelilno transformatorsko postajo 110/35/20 kV Kobarid (RTP Kobarid), z zaključkom katere bo SODO, v sodelovanju z Elektrom Primorska, nadaljeval izgradnjo 20-kilovoltnega kabelskega omrežja do Bovca. Poleg tega je distribucijski operater letos zaključil investicijo izgradnje 2 x 20-kilovoltni kablovod Podlog–Ločica. Med načrtovanimi naložbami pa direktor SODO mag. Stanislav Vojsk omeni tudi večji investiciji v kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Potniški center do TETOL, dva energetska transformatorja 31,5 MVA v RTP 110/20 kV Postojna in tri GIS polja 110 kV v RTP 110/20 kV Velenje. S prvim možem SODO smo v videointervjuju za Energetiko.NET odprli številna vprašanja, od sodelovanja s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja ELES do kibernetske varnosti, ki jo zahteva vse več razpoložljivih (in za zagotovitev optimalnega delovanja omrežja potrebnih) podatkov, dotaknili smo se tudi vloge 'aktivnih uporabnikov', pogovor pa smo sklenili z napovedjo, da bomo imeli v Sloveniji do leta 2025 že vse števce 'pametne'.

Sodelovanje med sistemskima operaterjema v Sloveniji zgledno


Daljnovodi»V skladu z različnimi nacionalnimi scenariji bo v prihodnosti vsaj 50 % vseh novih obnovljivih virov energije (OVE) priključenih na distribucijska omrežja,« je poudaril Damian Cortinas iz evropskega združenja operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo ENTSO-E v nedavnem spletnem seminarju z naslovom 'Vizija za prihodnost elektroenergetskega sistema', zato je po njegovem, zaradi zagotavljanja potrebne prožnosti, ključnega pomena tesnejše usklajevanje med sistemskimi operaterji prenosnih sistemov in sistemskimi operaterji distribucijskih sistemov (VEČ). Na dano vprašanje Stanislav Vojsk odgovarja, da drži, da bo večina obnovljivih virov priključenih prav na distribucijsko omrežje, učinki upravljanja obnovljivih virov pa se bodo zrcalili tudi na prenosnem omrežju, zategadelj mora biti sodelovanje med sistemskimi operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij aktivno. Kot takšno ocenjuje tudi sodelovanje med družbama SODO in ELES, pri čemer omeni, da tako slovenska operaterja aktivno sodelujeta tudi pri nekaterih pomembnih razvojnih projektih, med katerimi je treba omeniti denimo SINCRO.GRID (VEČ).

Razvoj elektroenergetskega sistema bo sicer zahteval močnejše čezmejno sodelovanje za reševanje izzivov, ki bodo regionalne in vseevropske narave. Hkrati bo potrebno tudi močnejše prilagajanje lokalnim potrebam, da bo izpolnil obljube novih tehnologij, obenem pa bo dosegel enake temeljne cilje, poudarja ENTSO-E v 'Viziji 2030' prihodnjega sistema. Kot je Damian Cortinas še povedal v omenjenem seminarju združenja ENTSO-E (VEČ), bo imel tako »sistem tri glavne geografske lestvice – evropsko, nacionalno in lokalno – in vse tri bodo enako pomembne v prihodnosti«. V tem okviru bodo sistemski operaterji prenosnih omrežij igrali ključno vlogo pospeševalca razvoja, a seveda to skupaj z operaterji distribucijskih omrežij. Kakšne naloge pa morda pri tem čakajo družbo SODO? »Tu bo glavno vlogo v Sloveniji igral ELES,« odgovarja Stanislav Vojsk in pridaja, da bo sicer treba zaradi majhnosti Slovenije izkoristiti tudi sodelovanje na razvoju visokonapetostnega in nizkonapetostnega omrežja. V zvezi s tem trenutno potekajo tudi pogovori s sosednjimi distribucijskimi operaterji.

Podatki, podatki in še več podatkov …


Energetski sistemGlede sodelovanja z elektrodistribucijami pa pravi, da so pri slednjih viri podatkov (o odjemalcih; op. p.), pri čemer bo treba natančno določiti pravila za upravljanje podatkov, kdo bo upravljal te podatke. Pri tem je sogovornik omenil tudi enotno platformo, na kateri bodo dostopni podatki vseh odjemalcev, bo pa ta platforma služila tako celotni elektrodistribuciji kot tudi sistemskima operaterjema. S tem bo torej mogoče zares zagotoviti optimalno delovanje elektroenergetskega sistema, je sicer v sklepnem delu videointervjuja menil sogovornik, ko smo ga povprašali še o predlogu zakona o oskrbi z elektriko, ki ga je nedavno objavilo ministrstvo za infrastrukturo. Ta navaja, da mora distribucijski operater preko enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča omogočiti dostop na daljavo do podatkov o porabi in podatkih o meritvah oddaje in odjema električne energije, brez dodatnih stroškov v skladu s pravico do prenosljivosti podatkov na podlagi pravil o varstvu osebnih podatkov (VEČ). »Absolutno morajo biti vsi podatki dostopni na enem mestu, saj odjemalcev ne zanima, kdo je distributer na njegovem območju oskrbe in kako so urejene razmere med izvajalci gospodarske javne službe,« se pri tem strinja Vojsk.

Na vprašanje, kako pomembne so inovacije na ravni distribucijskega omrežja, da bi lahko odgovorili na izzive zaradi vse več obnovljivih virov in električnih vozil, toplotnih črpalk v omrežju in ali je inovativnost trenutno zadostna, pa prvi mož sistemskega operaterja distribucijskega omrežja odgovarja, da bodo inovacije pravzaprav ključnega pomena. »Sledenje novim rešitvam bo omogočilo razvoj posameznih družb in nudenje storitev ter ne nazadnje izpolnjevanje energetskih zahtev. Tisti, ki bo zaostal, bo to drago plačal,« meni sogovornik in se naveže na to, da imamo v Sloveniji pet elektrodistribucijskih podjetij, katerih znanje pa bi bilo po njegovem smiselno združiti. »Če bomo skoordinirali naše delo in znanje, se bo to odrazilo samo v plusih za distribucijsko omrežje.«

Slovenska distribucijska podjetja imajo sicer v delu kar nekaj projektov na področju razvoja pametnih omrežij, pravi in dodaja, da smo v Sloveniji, ko gre za inovacije, ki bi nam tlakovale pot v nizkoogljično družbo, »na nekaterih področjih zelo dobri in povsem sledimo evropskim smernicam, ponekod pa malo manj«, čeravno so se po njegovem vsepovsod zgodili precejšnji (razvojni) premiki.

»Energetska podjetja morajo na kibernetsko varnost gledati kot na prednost in ne breme«


PamOmrezja Enet8 72Pri tem pade beseda seveda tudi na digitalizacijo in na kibernetsko varnost, pri čemer sogovornik prizna, da je zelo težko ločiti vse omenjene procese, sicer pa v SODO aktivno bdijo nad energetsko varnostjo in se zavedajo, da bo z več prožnosti in prilagajanjem odjemalcev prišlo do še več izmenjav podatkov v realnem času. »Ker pridemo s tem do osebnih podatkov, bo varnost igrala še večjo vlogo,« pravi.

Da se s hitro rastjo števila povezanih naprav (npr. pametnih termostatov in aparatov; njihovo število pa naj bi se v prihodnjih petih letih podvojilo in do leta 2025 doseglo 30–40 milijard naprav) povečujejo tudi tveganja, povezana s kibernetsko varnostjo, pa opozarja tudi Mednarodna agencija za energijo (IEA), ki je sicer v svojem nedavnem poročilu o elektroenergetskih sistemih v tranziciji zapisala, da naj bi v prihodnosti električna energija igrala večjo vlogo pri ogrevanju, hlajenju in prometu ter številnih digitalno integriranih sektorjih, kot so komunikacije, finance in zdravstvo, sektor električne energije pa »doživlja svojo najbolj dramatično preobrazbo od nastanka pred več kot stoletjem« (VEČ).

Nedavno smo sicer na Energetiki.NET poročali o tem, da je »učinkovita izmenjava podatkov bistvena za pospeševanje izboljšav na področju kibernetske varnosti« in da bi morala po mnenju direktorja evropske mreže za kibernetsko varnost (ENCS) Anjosa Nijka energetska podjetja na kibernetsko varnost gledati kot na prednost in ne kot na stroškovno breme (VEČ).

Sončna elektrarna in hranilnik sta najboljši par


fotovoltaikaKot je v nedavnem videointervjuju za Energetiko.NET dejal prvi mož največje elektrodistribucije pri nas, družbe Elektro Ljubljana, sodobni porabniki že postajajo aktivni odjemalci (VEČ), pri tem pa teh ne zaznava kot morebitno konkurenco energetskim podjetjem, kot je bilo to razumeti iz nekaterih mnenj na septembrski spletni razpravi o prihodnosti energetskih družb v organizaciji Firenške šole regulatorjev (VEČ). Na vprašanje, kakšne pa so zaznave in opažanja SODO na področju končnih porabnikov in kako se bo ta segment odjema in participacije v omrežju v bližnji prihodnosti še spremenil, Stanislav Vojsk jasno odgovori, da bodo aktivni odjemalci ključni za optimizacijo v distribucijskem sistemu.

»Ker se bo poraba električne energije prilagajala glede na potrebe, bodo ključni prav odjemalci oz. še boljše – ker bodo to lahko tudi proizvajalci – porabniki električne energije,« pravi sogovornik, ki se strinja z Ribičem, da bo 'aktivne uporabnike' k njihovi participaciji v sistemu spodbudila ustrezna ekonomika. Po Vojskovem mnenju pa je najbolj idealno, če ima aktivni uporabnik poleg sončne elektrarne tudi hranilnik energije, saj tak 'paket' zares pomeni energetsko samooskrbo. Seveda mora imeti tudi distribucijski operater potem tudi »povsem drugačna orodja« (kot doslej; op. p.) za upravljanje takšnega omrežja. Aktivnih uporabnikov pa tudi Vojsk ne prepoznava kot konkurenco energetskim podjetjem.

Pri tem je treba omeniti tudi nedavno sporočilo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), da bi prav »krepitev vloge odjemalcev energije lahko pomagala ustvariti pritisk na dobavitelje, da znižajo maloprodajne cene«, pri čemer ACER navaja še, da »morajo ob tem imeti odjemalci tudi ustrezna orodja, s katerimi se bodo lahko informirano odločali. Pametni števci na primer odjemalcem zagotavljajo informacije o njihovi porabi v realnem času, kar jim omogoča aktivno udeležbo na trgu« (VEČ).

'Pametne rešitve' lahko zgolj časovno zamaknejo določene investicije


Stanislav VojskNa vprašanje, ali soglaša z Ribičevim videnjem rešitev na področju prožnosti, predvsem kot priložnosti za prerazporeditve bremen v omrežjih, pri čemer je Andrej Ribič dejal tudi, da »te vplivajo tudi na robustnost omrežja, ne bo pa mogoče vlaganj v omrežje povsem nadomestiti z investicijami v tovrstne rešitve« (VEČ), Stanislav Vojsk odgovori, da je 's pametnimi rešitvami' res mogoče nekatere investicije nekoliko časovno zamakniti, a tudi to je odvisno od primera do primera; samo na nove tehnologije pa ne gre staviti, pravi in poudari, da množično priključevanje OVE zahteva tudi investicije v klasično omrežje, medtem ko se s 'pametnimi rešitvami' delovanje omrežja optimizira.

Med naložbami, ki jih ima v teku SODO – ta je sicer prav pred kratkim zaključil svojo največjo investicijo v zadnjih treh letih, in sicer 4,5 milijona evrov vredno investicijo v RTP Kobarid (VEČ), na kar so, pove direktor družbe, zelo ponosni -, pa sogovornik našteje še:
  • zaključek 2 x 20-kilovoltnega kablovoda Podlog–Ločica,
  • kablovod 110 kV (RTP Potniški center Ljubljana–TETOL),
  • dva energetska transformatorja 31,5 MVA v RTP 110/20 kV Postojna,
  • tri TR polja GIS 110kV v RTP 110/20 kV Velenje,
  • izgradnjo TP 20/0,4 kV Rake in TP 20/0,4 kV Stružnica z vključitvijo v 20 in 0,4 kV omrežje ter
  • KB 20 kV med RTP 35/20/6 kV Petišovci in TP 6/0,4 kV Rafinerija.

Stanislav Vojsk sklene videointervju z omembo, da je bilo sicer v slovenskem distribucijskem omrežju doslej nameščenih že več kot 70 odstotkov merilnih števcev za napredno merjenje, pri čemer omeni aktualni postopek nabave števcev v vrednosti 21 milijonov evrov, tako da naj bi bili do leta 2025 dokončno zamenjani vsi števci. Več pa v videointervjuju.

Celotnemu pogovoru s Stanislavom Vojskom lahko prisluhnete TUKAJ.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Sob 0°C

  • Ned 2°C

  • Pon 5°C

  • Tor 2°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×