Franc Bogovič: Obnovljivi viri, jedrska energija in elektrifikacija prometa s ključno vlogo pri dekarbonizaciji
OGLASNO SPOROČILO

Franc Bogovič: Obnovljivi viri, jedrska energija in elektrifikacija prometa s ključno vlogo pri dekarbonizaciji

Datum: 22. marec 2019

Avtor: Energetika.NET

Kategorija: Intervjuji

Tema: OVE in URE , Energetska politika , Ekonomija , Start-up

Pametne vasi, mladi mladim, blockchain in jedrska energetika. Vse to so bile teme, ki smo jih odprli z evropskim poslancem in nekdanjim županom naše jedrske občine ter nekdanjim ministrom za okolje in kmetijstvo. Franc Bogovič, ki je bil lani razglašen za najboljšega poslanca leta (MEP Awards) v kategoriji raziskave in inovacije, je tudi častni pokrovitelj letošnjega tekmovanja za energetske start-upe PowerUp!, ki ga v Sloveniji za InnoEnergy izvaja pospeševalnik ABC, za naš portal pa je med drugim spomnil, da »iz Posavja prihaja okrog 40 odstotkov slovenske električne energije, zato je za nas zelo pomembno, kaj se bo na področju energetike dogajalo na državni ravni, predvsem glede usode Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Vsekakor moramo nadaljevati zastavljeno delo pri dokončanju gradnje hidroelektrarn (HE) na Spodnji Savi, krepiti Termoelektrarno (TE) Brestanica, ki je s svojimi plinskimi bloki že večkrat rešila državo pred električnim mrkom, ter vzpostaviti razmere za ustrezno proizvodnjo lastne obnovljive energije s strani zasebnikov, tudi na način spodbujanja nastanka energetskih zadrug«. Franc Bogovič bo poleg dr. Romane Jordan z Instituta Jožef Stefan v četrtek, 4. aprila, sodeloval tudi v energetskem klepetu pred razglasitvijo najboljših energetskih start-up podjetij. Pred leti je bil namreč tudi sam podjetnik, ki mu je uspelo to, za kar si danes prizadeva marsikateri 'startupovec' – prodati svoje podjetje.

Franc Bogovič EPP GroupIz vaše pisarne ste nedavno sporočili, da Odbor za regionalni razvoj (odbor REGI) v Evropskem parlamentu predlaga 13,5 milijarde evrov za razvoj naravno, geografsko in demografsko hendikepiranih podeželskih območij, od tega 2,4 milijarde evrov za razvoj projekta Pametnih vasi (VEČ). Je Evropski parlament že podprl ta predlog in kako gotovo je, da bodo ta sredstva potrjena tudi s strani Evropske komisije in Sveta EU?

Evropski parlament bo še ta mesec, na plenarnem zasedanju med 25. in 28. marcem, zagotovo potrdil predlog te uredbe, ki je dobila veliko podporo na parlamentarnem Odboru za regionalni razvoj (REGI). Dokončna potrditev uredbe in višina sredstev bo znana po končni uskladitvi zatem v t. i. trialogu med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo, predvidoma v drugi polovici tega leta. Vsekakor verjamem, da so področja, kot so: digitalizacija, precizno kmetijstvo, kratke prehranske verige, poseljenost podeželja, mobilnost na podeželju, socialne inovacije, delitvena ekonomija, e-zdravje, razpršena energetika … tiste, ki bodo deležne pomembne podpore v prihodnje.

Vabljeni na InnoEnergyjev navdihujoč energetsko-startupovski dogodek, ki bo v četrtek, 4. aprila, ob 16. uri, na Ljubljanskem gradu! Kotizacij ni, nujna pa je prijava (TUKAJ).

Koliko teh sredstev bi lahko pridobila Slovenija?

Dokončni razrez sredstev evropskega regionalnega sklada po državah članicah v tem trenutku še ni znan, saj je treba počakati na dokončni dogovor med institucijami EU glede večletnega finančnega okvira EU 2021–2027. Iz regionalnega sklada si tako lahko obetamo nekje od približno 200 do 300 milijonov evrov za podeželje, znotraj tega od približno 30 do 40 milijonov za razvoj projektov v okviru koncepta Pametnih vasi. Veliko več sredstev pa bo na razpolago znotraj ukrepov Skupne kmetijske politike, usmerjenih predvsem v precizno kmetijstvo, povezovanje v kmetijstvu in ukrepov LEADER, ki spodbujajo sodelovanje na podeželju.

Nedavno ste dejali, da se Slovenija intenzivno pripravlja na praktični zagon projekta Pametne vasi. Kje smo trenutno pri tem? In kaj naj bi ta projekt obsegal ter kaj bo njegov namen?

20150624 132853Ta projekt cilja na celovit pristop glede razvoja podeželja s pomočjo modernih tehnologij in novih poslovnih konceptov. Na ta način bomo ljudem na podeželju, torej v vaseh in manjših mestih, omogočili kakovostna delovna mesta in dvignili kakovost življenja za vse generacije. Želimo preprečiti napovedi demografov, da bo čez 30 let več kot 80 odstotkov Evropejcev živelo v urbanih okoljih. To lahko preprečimo samo tako, da posodobimo obstoječa delovna mesta in zagotovimo nove gospodarske priložnosti. To je mogoče z izgradnjo kakovostnih širokopasovnih povezav na podeželju in s pomočjo sodobnih tehnologij (precizno kmetijstvo), delitvene ekonomije (prevozi, uporaba strojev ...), razvojem turizma, socialnih projektov na podeželju, e-zdravjem, projektov na področju biogospodarstva ter krožne ekonomije itd.

Ker Slovenijo s svojimi aktivnostmi tako v Sloveniji kot v Evropskem parlamentu postavljam kot nosilko iniciative za pametne vasi, sem organiziral že okoli 30 okroglih miz oz. sodeloval na konferencah na temo pametnih vasi, predvsem zato, da po eni strani ozaveščamo ljudi na podeželju o tej akciji, po drugi strani pa, da najdemo iniciative, ki se v smeri tega koncepta že samodejno razvijajo pri nas. In me veseli, da smo našli že kar veliko dobrih iniciativ, tako podjetniških, kmetijskih, energetskih, na področju mobilnosti, pa tudi socialnih in zdravstvenih, ki se že razvijajo tudi v Sloveniji. In prav take slovenske primere, ki že gredo korak naprej po konceptu Pametnih vasi, želim povezati skupaj z institucijami znanja, in prijaviti projekt na razpis za pilotni projekt oz. t. i. pripravljalni ukrep Evropske komisije, ko ga bo razpisala za pametne vasi. Želim, da bi bili do takrat maksimalno pripravljeni in bi prijavili odličen slovenski projekt za pametne vasi.

Kdo vse bo lahko sodeloval pri tem projektu?

Praktično kdorkoli, ki ga pametne vasi zanimajo in vidi v tem priložnost. Vsekakor bo projekt odprt za najrazličnejše inovativne ideje in rešitve, s katerimi se bo omogočalo lažje življenje na podeželju, in sicer ne glede na področje. Konkretneje pa bo razpisne pogoje seveda določil razpis Evropske komisije.

Kakšen vpliv bodo sicer po vašem mnenju imele »pametne vasi« na življenje in delo na podeželju in manjših mestih v prihodnjih desetletjih?

Pametne vasi so ključni koncept, s katerim bomo v času digitalizacije nadgradili uspešen koncept policentričnega razvoja Slovenije, ki smo ga uveljavili v 70. letih prejšnjega stoletja in je ohranil slovensko podeželje poseljeno. Upočasniti želimo trend izseljevanja ljudi s podeželja, s tem zmanjšati pritisk na velika mesta in ohranjati poseljeno, obdelano in lepo podeželje. Z razvojem in sodobnimi rešitvami, poslovnimi modeli in tehnologijami bomo reševali najrazličnejše probleme, s katerimi se soočajo ljudje na podeželju. Gre za težave, ki jih npr. ljudje v velikih mestih sploh nimajo. Na primer, v Ljubljani je internet oz. optika povečini dostopna vsem, marsikje na slovenskem podeželju pa še zdaleč ni tako, čeprav se nam v tej digitalni dobi hitro zazdi, da je internet že povsem samoumevna dobrina. Kje pa – ni še tako! Ampak ko bo, bodo tudi mladi lažje delali v svojem domačem kraju na podeželju, sploh tisti, za katerih delo je ključna ravno povezava z internetom, kar pa danes praktično velja že skoraj za vsako delo oz. poklic. Drug primer je npr. težava starostnikov na podeželju. Nekdo v letih, ki živi osamljen na kakšnem hribu, v kraju, kjer je redek javni prevoz in ne obstajajo taksi službe, ima hudo težavo priti že samo do svojega zdravnika, pošte ali pa trgovine. Ta problem npr. v Sloveniji že odlično rešuje koncept Zavoda Sopotniki in na bazi prostovoljstva, s posebno aplikacijo ter marsikje tudi s pomočjo občin.

Namen je torej olajšati življenje na podeželju v vseh pogledih in ustvariti primerljive pogoje življenja ljudi na podeželju s pogoji, kot jih imajo ljudje v velikih mestih.

Kako pomembni so projekti, kot je projekt Pametnih vasi, za spodbujanje inovativnosti pri mladih? In kako pomembno vlogo lahko po vašem mnenju pri tem projektu odigrajo mlada, zagonska, t. i. start-up, podjetja?

Zavezništvo za mlade Mladi mladim Krško Gen skupinKljuč za inovativnost leži tako ali tako v mladih samih. Mladi so gonilo novih idej, drugačnih pristopov, navadno imajo tudi več poguma in so pripravljeni bolj tvegati, kot pa starejši.

Koncept Pametnih vasi pa je tudi tisti, ki odpira prostor za inovativnost in mlade. Kdo pa bo pogruntal »Smart podeželje«, če ne mladi?! V kmetijstvu tako mladi postajo mladi prevzemniki kmetij. Primer Zavoda Sopotnikov, ki sem ga že omenil, je primer take inovativne rešitve s področja mobilnosti in hkrati sociale, kjer se pomaga reševati problem prevoza starostnikov na podeželju, hkrati pa se starejšim skozi te oblike prevoza omogoča tudi nekaj druženja in občutek vključenosti v družbo.

Zagonska start-up podjetja tako v mestih in na podeželju bodo imela odlične priložnosti v okviru pametnih vasi. Tudi v okviru sodelovanja z Institutom Jožef Stefan, v okviru katerega deluje SRIP za pametna mesta in skupnosti. Nazadnje bo tudi v prihodnje pomembno tesno sodelovanje mest in podeželja ter ustvarjanje sinergijskih učinkov.

Odprtost za inovacije je in bo v različnih panogah. In verjamem v naše mlade, da bodo s svojo novo miselnostjo, idejami, novimi pristopi in odprtostjo našli priložnosti in se vključili v koncept Pametnih vasi. Ravno mladi so tisti, ki bodo lahko dvignili tudi kulturo sodelovanja, saj je to sicer tisti vidik, ki nam ga Slovencem včasih še vedno preveč primanjkuje. Z boljšim sodelovanjem bi marsikaj pametnega v Sloveniji razvijali še hitreje.

Lahko morda omenite kakšno zanimivo start-up podjetje, ki vam je v okviru vašega delovanja padlo v oči? In kako vidite prihodnost povezovanja in sodelovanja med start-upi in tradicionalnimi energetskimi podjetji?

Zavezništvo za mlade Mladi mladim Ptuj 2019Zagotovo je to inovativni Zavod Sopotniki – kot zavod na področju mobilnosti za starejše na podeželju in sociale, Zavod Grunt za socialno podjetništvo na podeželju, na področju energetike denimo SunContract, ki povezuje energetiko in nove izzive blockchaina in kriptovalut, Gen-I z njihovim poslovnim modelom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE), ki sloni na principu neto merjenja, ki je zelo primerna za podeželje. Ta model je sestavljen iz sončne elektrarne, povezane s toplotno črpalko, baterijo za shranjevanje električne energije, električnega avtomobila ter prek blockchaina ponujena storitev rezerve za varnost električnega omrežja. Tako je vzpostavljen pravi aktivni odjemalec električne energije, o katerem govorijo tudi sveže sprejete uredbe EU, ki urejajo Energetsko unijo. Tudi Petrol, denimo, kot bolj tradicionalno energetsko podjetje, s katerim na področju pametnih vasi tudi že malce sodelujemo, že uvaja rešitve s področja učinkovite rabe energije, energetskega pogodbeništva, npr. projekt v sodelovanju s podjetjem Biomasa in drugimi projektnimi partnerji – za energetsko samooskrbo občine Luče, kar pozdravljam in podpiram.

Kako bi sicer po vašem morali v snovanje bolj trajnostne energetske prihodnosti vključevati mlade?

Zavezništvo za mlade Mladi mladim Brežice 2019Zelo pomemben vidik je šola, ki bi morala te teme pogosteje odpirati in informirati, tudi na način, da se bolj odpre in poveže tudi z lokalnim gospodarstvom. Ravno iz potrebe, da pomagam spodbuditi tesnejše sodelovanje šol in lokalnega gospodarstva, sem letos zagnal projekt Mladi mladim, ki ga v Posavju in na ptujskem območju izvajamo v okviru širšega projekta Zavezništvo za mlade. In sicer projekt poteka tako, da dijaki v skupinah skupaj z mentorji – učitelji oz. strokovnimi sodelavci s šol – obravnavajo eno izmed aktualnih EU politik: okoljsko, energetsko, kmetijsko ali mobilnostno politiko, pogledajo, kaj je aktualnega na tem področju v EU, kakšni so trendi, hkrati pa spoznajo, kaj se na tem področju v podjetjih iz njihove najbližje okolice že dogaja v praksi. Veseli me izjemen pozitivni odziv tako posavskih šol in Gimnazije Ptuj kot posavskih ter ptujskih podjetij, da so se odzvali na povabilo v projekt, predvsem pa odziv dijakov, ki so šli v te projektne skupine, saj so si lahko šli v živo ogledat najrazličnejša podjetja, s področja energetike denimo hidroelektrarne, skupino Gen itd. Cilj pa je hkrati, da se mladim omogoči izkušnjo in nove vsebine tudi zunaj ustaljenih šolskih okvirov, ter se jih tako spodbudi tudi v vključevanje razmisleka in k novim idejam za prihodnost, tudi za trajnostno energetsko prihodnost. Šolstvo in gospodarstvo moramo povezati.

Bili ste tudi župan občine Krško, kjer je bila pomemben del tudi jedrska energetika. Koliko danes še sledite dogajanjem na tem področju? V katero smer bi sicer po vašem mnenju moralo iti Posavje na področju energetike?

V lokalne zadeve sem vpet ves čas, od pretekle jeseni dalje tudi kot občinski svetnik SLS v občini Krško. V Posavju smo v preteklosti orali ledino na številnih področjih v energetiki, bodisi na področju obnovljivih virov ali jedrske energije. Nismo čakali, kaj nam bodo »ušpičili« v Ljubljani, pač pa smo se pravi čas znali organizirati in povezati. Pokazali in dokazali smo, da je s proaktivno lokalno politiko in povezovanjem mogoče doseči veliko. Rezultat tega so delujoče štiri HE na spodnji Savi, medtem ko aktivnosti za začetek gradnje pete HE v Mokricah že intenzivno potekajo in bi naj bila izgrajena v prihodnjih štirih letih. Izpostaviti je treba, da so ravno omenjene elektrarne bistveno pripomogle pri doseganju zahtevanih ciljev proizvodnje OVE na nacionalni ravni, ki smo se jim zavezali na ravni EU.

Slovenija se je na nacionalni ravni zavezala in sprejela cilj, da bo do leta 2030 dosegla 15-odstotni delež električnih vozil v celotnem voznem parku. 80-odstotno zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov v letu 2050 v primerjavi z letom 1990 šteje tudi kot dolgoročni cilj, ki ga je treba doseči na ravni EU, in določa pravičen prispevek Slovenije k doseganju tega cilja. Vsi ti predlogi zahtevajo hitro in odločno ukrepanje tudi na področju energetike, tako z zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih goriv, bistvenega povečanja deleža OVE in novih potreb po električni energiji. Obžalujem namreč, da Slovenija še vedno nima sprejetega dolgoročnega energetskega koncepta, ki bi dal odgovore na vprašanja tako glede drugega bloka NEK, TEŠ 6 idr.

Iz Posavja prihaja okrog 40 odstotkov slovenske električne energije, zato je za nas zelo pomembno, kaj se bo na področju energetike dogajalo na državni ravni, predvsem glede usode NEK. Vsekakor moramo nadaljevati zastavljeno delo pri dokončanju gradnje HE na spodnji Savi, krepiti TE Brestanica, ki je s svojimi plinskimi bloki že večkrat rešila državo pred električnim mrkom, ter vzpostaviti pogoje za ustrezno proizvodnjo lastne obnovljive energije s strani zasebnikov, tudi na način spodbujanja nastanka energetskih zadrug in podobno.

Ponosen sem na to, da je bila občina Krško leta 2010, v času mojega županovanja (VEČ), in tudi leta 2013 prepoznana kot energetsko najbolj učinkovita občina v Sloveniji (VEČ).

In kako vi gledate na celotno razpravo o potrebi po novem bloku jedrske elektrarne – tudi kot nekdanji minister?

Franc Bogovič EP FOTO Vir Pisarna MEP F BogovičaElektrika postopoma prevzema vlogo premoga in nafte ter postaja najpomembnejši energent prihodnosti, okoli katere se bo krojila politika prehoda v nizkoogljično družbo. Električna energija tako postaja vezni člen vseh treh infrastrukturnih sektorjev – informatike, prometa in energetike. Prehod v nizkoogljično družbo je prioriteta človeštva. Energetika je osrednja sila, ki vodi prehod v nizkoogljično družbo in s svojo miselnostjo ter preizkušenimi tehnologijami nudi rešitve tako za sektor prometa kakor tudi za preostale veje gospodarstva. Prehod lahko ponudijo energetski sektorji, ki so že danes nizkoogljični, in v prehodu ne vidijo problema, temveč rešitev za dvig dodane vrednosti, kakovostna delovna mesta za visoko izobražen kader v Sloveniji in konkurenčno prednost slovenskega gospodarstva. Glede na povečano potrebo po električni energiji iz naslova obstoječe in nove rabe bodo ključno vlogo pri dekarbonizaciji morali na proizvodni strani odigrati brezogljični viri, kot so OVE in jedrska energija ter elektrifikacija prometa na strani rabe. Kot dolgoletni župan občine Krško, podpiram nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo električne energije, dobro poznam varnostne postopke in ob ustreznem ravnanju z odpadki je nevarnost za okolje minimalna. Poleg cenovne dostopnosti pa si na ta način lahko zagotovimo tudi veliko večjo stabilnost energetskega sistema ter manjšo odvisnost od uvoza. Nekaj je vsekakor treba narediti, vprašanje je samo, ali smo kot država pripravljeni sprejeti visoke cene energije ob celovitem prehodu na OVE ali pa bi se bolje znašli z drugačno kombinacijo, ki predvideva tudi NEK 2.

Na 10. konferenci Montel Energetike.NET En.odmev 017 ste dejali, da je pomembno, da bomo v Sloveniji ustvarjalci sprememb, ne pa le njihovi sledilci (VEČ). Kako v tem okviru danes vidite slovensko energetiko?

14 10 21 Bogovic portraitŽal ugotavljam, da se od takrat ni spremenilo praktično nič. Že samo omenjena odsotnost dolgoročnega strateškega energetskega načrta govori temu v prid. Na slovenski politiki je, da se odloči in začrta smernice energetske politike za prihodnjih 30 let. Gre namreč za panogo strateškega pomena za Slovenijo, zato s tem ne smemo več dolgo odlašati. Dolgoročno načrtovanje je namreč ključnega pomena za uspešen prehod v nizkoogljično družbo. Imamo vrhunske strokovnjake s področja energetike, odlična energetska podjetja, ki so »igralci« tudi v mednarodnem prostoru, nešteto inovativnih praks, a potrebujemo jasno vizijo, kam želimo priti.

V Sloveniji danes izkoriščamo energetski sistem, zasnovan v 70. letih prejšnjega stoletja. Imamo stabilno oskrbo z električno energijo, po primernih cenah in relativno ugodno mešanico energetskih virov. V energetiki se dogajajo hitre spremembe, kar moramo upoštevati pri naših odločitvah. Umestitev energetskih objektov v okolje in njihova izgradnja traja najmanj eno desetletje. Politika mora imeti več hrabrosti, poslušati stroko, ugotoviti trende in se odločiti, v katero smer naprej, to pa tudi zapisati v strateški energetski načrt. Pogled od mandata do mandata ni dovolj, treba je imeti vizijo za prihodnjih 20, 30 let.

Ker vas bomo naslednjič v Sloveniji videli na dogodku največjega evropskega energetskega pospeševalnika InnoEnergy PowerUp!, kjer bodo izbrani najboljši domači energetski start-upi, nas zanima tudi vaša lastna podjetniška izkušnja; pred leti ste namreč tudi sami ustanovili in vodili podjetje, ki vam ga je po zmagi na županskih volitvah uspelo tudi prodati – kar je pravzaprav tudi cilj marsikaterega današnjega start-upovca. Kako je bilo biti Franc Bogovič, podjetnik?

PowerUp 2018 2Leta 1990 sem ustanovil podjetje, zaposloval največ 20 ljudi, leta 2006 – po dveh mandatih županovanja – pa sem dejavnost predal drugemu podjetju. Bil sem mlad, imel sem vizijo, pogum in razumevanje žene, da se podam v poslovni svet. To je dovolj za začetek.

V podjetništvu sem se veliko naučil. Vsakemu politiku bi priporočal, da je najprej pet do deset let aktiven na trgu in plačuje davke, ter šele potem vstopi v politiko in skrbno ter pošteno deli težko prigarana sredstva davkoplačevalcev.




logogroup SL full color
Pripravo prispevka je podprla poslanska skupina ELS v Evropskem parlamentu.

OGLASNO SPOROČILO
Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×