En.ekonomika & Industrija 019: Do 2030 bomo težko dobili kakšne nove večje energetske objekte
OGLASNO SPOROČILO

En.ekonomika & Industrija 019: Do 2030 bomo težko dobili kakšne nove večje energetske objekte

Datum: 21. november 2019

Avtor: Energetika.NET

Kategorija: Članki

Tema: Električna energija , Zemeljski plin , OVE in URE , Promet , Energetska politika , Nove tehnologije

Glede na vse ovire, s katerimi se energetski sektor sooča pri gradnjih novih objektov, »je leto 2030 jutri, in tudi če danes začnemo delati vse, kar je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) in tudi česar ni notri, ni šans, da zgradimo karkoli do leta 2030«, je na današnji konferenci Energetike.NET in Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (SAEE) En.ekonomika & Industrija 019 opozoril Stojan Nikolić, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave družbe Elektro Ljubljana, pa je ob tem poudaril, da so na področju umeščanja v prostor potrebne »drastične spremembe«, kajti posledice neizvedenih projektov bodo »ogromne«.

stojan nikolićSlovenija bi »morala danes delati načrt za leto 2050 ali 2060, ker vemo, da takrat ne bomo imeli ne prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ne Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ)«, je poudaril Nikolić, ki meni, da bi moral biti glavni cilj energetike samozadostnost. Nikolić tudi meni, da moramo izkoristiti lastne vire energije, dokler je to smiselno. In poleg vode je to tudi lignit iz Premogovnika Velenje.

»Energetiki smo odgovorni za tranzicijo v nizkoogljično družbo in moramo - kot ambasadorji - s skupnim sodelovanjem to omogočiti, istočasno pa poskrbeti, da bo energije dovolj za vse potrebe v vseh segmentih, tako na področju industrije kot stavb,« je poudaril mag. Janez Grošelj, direktor področja energetike in okolja na Petrolu. Pojasnil je, da Petrol vlaga okoli 50 milijonov evrov letno v razvoj alternativnih rešitev na energetskem področju, zadnje čase pa so se začeli ukvarjati tudi s proizvodnjo, izključno iz obnovljivih virov energije (OVE).

janez grošeljBolj opisno je Grošelj omenil, da se je v maloprodaji v Sloveniji leta 2017, 2018 prodalo 1,6 milijona ton naftnih derivatov. »Če to pretvorimo v energijsko vrednost, je to okoli 19 TWh. Avtomobili, ki bodo v prihodnosti porabljali električno energijo, imajo približno štirikrat večji izkoristek kot motorji z notranjim izgorevanjem, tako da to pomeni potrebe po električni energiji v višini okoli 4-5 TWh. Petrol ima pri tem okoli 60-odstotni tržni delež. Pripraviti moramo torej okoli 3 TWh zelene elektrike. Zadali smo si, da bomo do leta 2020 dosegli okoli petino tega cilja. Če bomo še naprej vlagali 50 milijonov evrov letno, lahko ta celoten cilj dosežemo med letoma 2030 in 2040,« je dejal Grošelj, ki tako ocenjuje, da se energetske cilje da doseči »z nekim pametnih inženirskim pristopom«.

Elektrifikacija prometa in toplote in hladu bo zahevala dodatnih 11 TWh elektrike


Danijel LevičarDanijel Levičar, poslovni direktor GEN energije, pa je povedal, da želijo v Skupini GEN svoj poslovni model nadgraditi s storitvami, pri čemer jim je zelo zanimiv predvsem promet. Megatrendi, ki jih zaznavajo, so elektrifikacija prometa, toplote in hladu. »Danes porabimo nekje 13-15 TWh električne energije. Če bi elektrificirali osebni promet, to pomeni porabo dodatnih 6 TWh električne energije, približno 5 TWh pričakujemo iz naslova toplote in hladu v obdobju med letoma 2030 in 2050, potem je tukaj še gospodarska rast. In mi se resno sprašujemo, kako bomo odgovarjali na te izzive,« je poudaril.

V Skupini GEN sicer po besedah Levičarja trdno verjamejo, da je do leta 2050 mogoče razogljičiti energetiko, vendar bo tu potrebno sprejeti pravilne odločitve. »NEPN in Energetski koncept Slovenije (EKS) - oba ključna strateška dokumenta, ki se danes snujeta - bosta morala prepoznati te izzive in pravilno odgovarjati nanje,« je poudaril Levičar in opozoril, da energetika brez vizije vlade ne bo mogla izvajati projektov.

Levičar je prav tako omenil, da se v vseh scenarijih Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) predvideva enormna rast jedrske energije - do leta 2050 med 100 in 500 odstotkov rasti glede na stanje v letu 2010. A medtem, ko je 500-odstotna rast jedrske energije »popolnoma nemogoča, se nekje vmes lahko najdemo. Kombinacija jedrske in OVE je zagotovo pravi odgovor na razogljičenje družbe, bo pa potreben nek širši konsenz«. Preberite tudi Danijel Levičar, GEN energija: Pomanjkanja električne energije si ne moremo privoščiti!

Cilji niso enostavni, a jih je mogoče doseči


andrej ribičLevičar je bil kritičen tudi do nekaterih ciljev, zastavljenih v NEPN. Tako je na primer po njegovem nesprejemljiv cilj, da »bomo z današnjih 15 % uvozne odvisnosti degradirali naše stanje in šli z zanesljivostjo oskrbe na 25 %. Italija je bila 25-odstotno uvozno odvisna in ko se ji je leta 2003 zrušil elektroenergetski sistem, so rabili en teden, da so ga vzpostavili nazaj«.

Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave družbe Elektro Ljubljana, je medtem omenil, da Slovenija cilja 25 % OVE do leta 2020 ne bo dosegla, naslednji cilj (do leta 2030) pa bo še težje uresničljiv. Spremembe, ki jih prinašajo e-mobilnost, več OVE itd., se bodo sicer v največji meri dogajale na področju distribucije. »Na take spremembe se lahko pripravimo, a to bo zahtevalo dodatna sredstva, za katera pa trenutno še nimamo zagotovoljenih virov,« je poudaril Ribič.

Ribič sicer pravi, da se spremembam ne moremo izogniti. »Pred 10 leti, ko se je začela e-mobilnost, smo bili vsi skeptični. Poglejte, kje smo danes. Vse evropske avtomobilske tovarne se pripravljajo na masovno proizvodnjo električnih vozil. Kar se tiče OVE, imamo danes sončne celice, ki dosegajo izkoristke okoli 20-21 %. Tehnologija tako hitro napreduje, da se bo ta odstotek dvignil. Tudi na področju hranilnikov električne energije se dogaja marsikaj. Če bomo pametni, lahko dosežemo cilje, a v praksi je malo strahu, da bomo to dosegli,« je opozoril Ribič. Poudaril je tudi, da bomo za dosego teh ciljev morali vlagati bistveno več v znanje.

Marjan EberlincMarjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi in predsednik Energetske zbornice Slovenije, pa je omenil, da je plin sicer fosilno gorivo, da pa 10 TWh energije iz plina ni tako enostavno nadomestiti, kot menijo nekateri. Zato je veliko aktivnosti usmerjenih v to, da bi ta plin v prihodnje postal obnovljivi plin, ki ga je mogoče proizvesti na različne načine.

»Ti cilji niso tako enostavni. Plinovodi smo sistemski operater prenosnega plinovodnega sistema. To pomeni, da te dejavnosti ne smemo izvajati, ker gre za tržno dejavnost, in lahko tako samo spodbujamo, pripravljamo projekte, intenziviramo razmišljanje v smeri, kako bo trg to lahko sprejel. Odziv trga pa je zelo vprašljiv. Vemo, da se bo trg zelo težko odzval, v začetni fazi so to zelo rizični projekti, ker je donos na vložena sredstva nepredvidljiv,« je dejal Eberlinc. Preberite tudi Marjan Eberlinc, Plinovodi: Slovenski energetiki poznamo cilj

Problematika umeščanja v prostor


Vsi govorci so sicer opozorili, da veliko skrb energetikom povzroča umeščanje energetskih projektov v prostor. To je po besedah Eberlinca »skoraj misija nemogoče, razen na obstoječih energetskih lokacijah v državi«.

jutranjem omizje en ekonomikaRibič pa je omenil nedavni primer izpad kabolovoda Hudo-Kočevje, ko je bilo celo območje Kočevja, Ribnice, Grousplja dve uri brez napetosti. »K sreči se je to zgodilo ponoči, ko industrija ni bila napajana. Če bi zgradili daljnovod Črnomelj-Kočevje, ki bi moral biti že zgrajen in ki ga je civilna iniciativa (5 ljudi) blokirala, škode, do katere je prišlo zaradi izpada kablovoda, ne bi bilo. In takšnih dogodkov bomo imeli vedno več,« je poudaril Ribič.

Zato moramo po besedah Ribiča na področju umeščanja v prostor »narediti drastične spremembe, kajti energetika se ne načrtuje za kratko oddobje, vsi postopki so dolgoletni in posledice nenarejenih projektov se bodo čutile čez nekaj let/desetletij in te posledice bodo ogromne«.

»Zapiranje Premogovnika Velenje lahko stane 1-1,5 milijarde evrov. Če uspemo to dobro splanirati, nas bo to stalo manj,« je omenil Nikolić.

Kako torej naprej? Grošelj se je navezal na Hrvaško, kjer Petrol vlaga v projekte OVE. »Hrvati so naredili nekaj, kar pri nas manjka - spejeli so neko strategijo, kako bodo prišli v nizkoogljično družbo. Če je bila še nekaj let nazaj zgornja meja sprejemljivosti vetrnih elektrarn v omrežju okoli 400-500 MW, danes mirno govorijo o 1.000 MW, pojavlja se celo številka 1.500 MW. S sprejetjem strategije so pospešili to, da so se ljudje začeli aktivirati, predvsem so prinesli ogromno znanja na ta segment, imajo inštitucije, ki delujejo na področju OVE. Razlika med tem, da nekaj ni sprejemljivo in da je, je predvsem z znanju. Morda bi se morali s sosedo povezati pri doseganju skupnih ciljev, saj elektrika ne pozna meja,« je dejal.

Ribič pa je za konec še pozval k razumu in več dialoga med okoljevarstveniki in energetiki.



Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

OGLASNO SPOROČILO
Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×