Nastavitve piškotkov
Dr. Marie-Claire Brisbois: Vsesplošen dostop do energije podpira razvoj zdrave demokracije

Dr. Marie-Claire Brisbois: Vsesplošen dostop do energije podpira razvoj zdrave demokracije

Datum: 04. avgust 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Nafta in naftni derivati , Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Ekonomija , En.vizija

»Ker energetska tranzicija ustvarja turbulenco v energetskih sistemih, je povsem naravno, da opažamo tudi turbulenco na ravni političnih sistemov,« ocenjuje dr. Marie-Claire Brisbois iz Univerze v Sussexu. Z dr. Brisbois, predavateljico na področju energetske politike v raziskovalni enoti za politiko znanosti na angleški Univerzi v Sussexu in sodirektorico skupine Sussex Energy Group, smo se sestali po njenemu predavanju v okviru nedavne spletne konference slovenskega Focus društva za sonaraven razvoj in se v našem najnovejšem videointervjuju še nekoliko bolj poglobili v teme 'turbulence v energetiki', 'stare fosilne garde' in energetske demokracije.


02 08 prv»Turbulenca je že prisotna in bo prisotna tudi v prihodnje. To ni nekaj, na kar bi morali čakati, če si želimo zadevo razumeti. Dogaja se prav zdaj in to po celem svetu. Kot sem omenila na konferenci, so se naše demokracije dejansko razvijale vzporedno z interesi na področju fosilnih goriv in energije. To kaže na močno povezanost z našimi procesi demokratičnega odločanja. Ko opažamo prehod na bolj zeleno energijo, na drugačna podjetja, na drugačne načine organiziranja našega energetskega sistema, torej resnično opažamo velike spremembe. To tudi pomeni, da bomo v vladnih stavbah po svetu videli oz. lahko že vidimo še več političnih razprav in sporov. V ZDA smo na primer že danes priča številnim debatam na temo ameriškega načrta zaposlovanja,« je dejala dr. Brisboiova glede prihodnjih turbulenc.

Veliko navzkrižje interesov


»Prvotni predlog je omenjal različne vrste infrastrukture za čisto energijo, konec subvencij za fosilna goriva, višje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, torej je šlo za stvari, ki bi imele dejansko učinek na panoge, povezane s fosilnimi gorivi, slednje pa so jih vedno skušale nadzorovati, da ne bi čutile z njimi povezanih učinkov. Dogajalo se je tudi lobiranje politikov na visoki ravni, s čimer so želeli preprečiti sprejetje naprednejših ukrepov. Dogovor, ki so ga kasneje sprejeli, še ni končen, a gre za precej razvodenelo različico. To pomeni, da je tudi bolj sprejemljiv za panoge, ki jih povezujemo s fosilnimi gorivi. Obenem je veliko ljudi zelo nezadovoljnih, saj si želijo bolj zelenih politik. Potrebujemo namreč več infrastrukture za elektriko, ne več infrastrukture za fosilna goriva. To se recimo dogaja v ZDA. Obenem se to opaža tudi v Evropi, na vseh stopnjah. Nemška vlada se je pred kratkim na primer zapletla v tožbo, ki jo je izgubila. Pri tej tožbi so torej zmagali okoljski interesi, saj je tožnikom uspelo dokazati, da nemška vlada prepočasi opušča fosilna goriva in da njeni ukrepi niso dovolj agresivni,« je na temo energetske turbulence nadaljevala strokovnjakinja in dodala, da je postopek opuščanja premoga zelo politično obarvan.

»To opažamo na enaki ravni po celem svetu, tudi v Združenem Kraljestvu. Dogaja se na Poljskem, v Estoniji, povsod – je že v teku. Obenem pa se dogaja tudi na ulicah, v javnem prostoru. V Združenem kraljestvu, kjer živim in delam, opažam razgreto politično ozračje, akcije britanskih okoljskih nevladnikov Extinction Rebellion. Morda se je v zadnjem času zaradi koronavirusa malce umirilo, a se že pripravljajo novi protesti, kjer bodo ljudje na ulicah zahtevali politično delovanje na področju podnebnih sprememb. V Franciji imamo nato še rumene jopiče, ki protestirajo proti davkom na goriva, in tako dalje.« Strokovnjakinja meni, da bo tega v prihodnje še več, »saj gre dejansko za veliko navzkrižje interesov, ti konflikti pa se nanašajo tudi na različne načine življenja nas državljanov«.

Naftni velikani in njihova politična moč


nafta jadran morje ilustracija»Naftne in plinske panoge imajo izjemno politično moč. To moč praviloma uporabljajo za to, da si zagotovijo varne in dobičkonosne pogoje poslovanja. Korporacije so pravno zavezane, da sledijo dobičkom, kar pogosto pomeni, da morajo izpodbijati ali omiliti napredne politike na področju energije, podnebja, okolja in občasno tudi družbe. Ker so te korporacije vselej zavzemale zelo pomembne vloge v naših gospodarstvih, so bile pogosto uspešne pri realizaciji svojih političnih ciljev,« je na konferenci društva Focus pojasnila dr. Marie-Claire Brisbois.

Kdo ali kaj bi potemtakem v tem času vse večje decentralizacije virov energije nadomestil panoge, ki se zanašajo na fosilna goriva? Strokovnjakinja upa, da nihče ne bo zavzel prav te iste vloge. »Idealno bi bilo, če bi lahko imeli politične sisteme oz. energetski sistem, kjer ne bi bilo tako izrazite koncentracije politične moči v panogah, povezanih s fosilnimi gorivi. To otežuje demokratično delovanje. Namen demokracije je zastopati voljo ljudi.«

Ker pa imajo panoge, ki jih povezujemo s fosilnimi gorivi, še vedno precejšen politični vpliv, ostaja realistična. »S svojo močjo lahko dosežejo, da se sprejme odločitve, ki ne odražajo nujno interesov splošne javnosti, torej izkrivljajo demokracijo. Bilo bi čudovito, če bi lahko imeli energetski sistem, v katerem prav noben posamezni interes ne bi zavzemal vloge, ki jo trenutno zavzemajo panoge, ki se zanašajo na fosilna goriva. V idealnem primeru bi bil ta sistem tudi bolj razpršen, tako da bi se porazdelila tudi vpliv in moč. Če bi imeli še veliko več interesov oz. podjetij, ki bi proizvajali energijo in zagotavljali osnovno družbeno storitev zagotavljanja dostopa do energije, bi prišlo tudi do porazdelitve politične moči, kar pomeni, da bi imeli veliko bolj zdrave demokracije, saj bi bil v igri več kot en sam interes.«

»Lahko bi dejansko imeli bolj demokratično posvetovanje in razpravo ter interese, ki si konkurirajo. Ob tem pa ne gre pozabiti, da si panoge, povezane s fosilnimi gorivi, močno prizadevajo ohraniti osrednjo vlogo v energetskem sistemu. Deloma tudi s tem, da poskušajo zagotoviti, da bi se čim dlje uporabljalo fosilna goriva. In čeprav v javnosti rade govorijo o svojem zanimanju za tranzicijo, za globalni umik od fosilnih goriv, so še vedno zelo zelo motivirane in si želijo izboriti priložnost, da bi fosilna goriva uporabljale do zadnje razpoložljive kapljice, saj jim to lahko zagotovi precej velik zaslužek.« - dr. Marie-Claire Brisbois

Kako dolgo pa lahko traja ta vojna med 'staro fosilno gardo', kot so bratje Koch, in novo energetiko, kot so obnovljivi viri? Brisboisova je v svojem predavanju torej omenila primer vplivne ameriške naftne družine Koch, ki je spoznala, da bo sončna energija vplivala na njeno dobičkonosnost in je zato proaktivno lobirala pri državnih vladah ter bila uspešna pri vnaprejšnjemu blokiranju zakonodaje, ki bi sicer podprla razvoj sončne energije. Tudi kanadsko združenje naftnih proizvajalcev je v letu 2013 uspešno lobiralo za spremembe, ki so ošibile številne okoljske akte. Brisboisova torej poudari, da je sistem fosilnih goriv še vedno močno vpet v obstoječ energetski sistem.

»Stari sistem se še vedno bori, a bomo sčasoma prešli na kasnejšo fazo tranzicije, kjer bo prehod na obnovljive vire večinoma zaključen in bo družba orientirana okrog novega sistema.«

Mesta v prvi vrsti pri energetskem prehodu


Energetske skupnosti, ekologijaDecentralizacija lastništva je ključni del energetske demokracije. Brisboisova je v omenjenem predavanju povedala, da je to idealni politični cilj, kjer so državljani prejemniki, deležniki in nosilci celotne politike energetskega sektorja. Ob tem je nakazala, da energetska demokracija sledi načelom široke udeležbe, lokalnega gospodarskega razvoja, skupnostnega razvoja, politične angažiranosti in osredotočenosti na pravičnost in okoljsko odgovornost. Toda ali se rešitev za resnično trajnostno energetsko prihodnost skriva zgolj v mestih in lokalnih skupnostih ali morda še kje drugje?

Brisboisova ob odgovoru na to vprašanje ostaja realistična, rekoč »odvisno«. Ne glede na dejstvo, da so centralizirani energetski sistemu družbi dobro služili (in ji še vedno služijo), strokovnjakinja meni, da so mesta in lokalna področja ter decentralizacija v takem obsegu zelo pomembni za spodbujanje sprememb. »Kljub temu pa bomo še dolgo priča mešanici centraliziranih in decentraliziranih virov, za kar so zelo dobri razlogi – govorim na primer o centraliziranih virih, kot so hidroelektrarne, vetrne elektrarne na morju in polja sončnih elektrarn.«

Tovrstna centralizirana proizvodnja bo torej ostala – vsaj v bližnji prihodnosti, meni Brisboisova ter doda, da je najbolje, če to proizvodnjo organizirajo vlade, pogosto z vključevanjem zasebnih interesov. Izjemno pomembna pa so tudi mesta s svojo infrastrukturo. »Mesta so namreč navajena organizirati velike projekte in so tesno povezana z ljudmi – z njihovimi vsakdanjimi skrbmi, kot so cenovna dostopnost stanovanj, zmožnost ogrevanja in hlajenja njihovih domov, promet in kakovost zraka.«

Na temo energetske trajnosti Brisboisova pove, da mesta in regije že prevzemajo to vlogo. Obenem spomni, da ima fosilna industrija tesne delovne odnose s politiki na ravni, kjer se oblikuje energetska politika, obenem pa ima manj izrazit odnos z osebjem na ravni mestnih občin. »To pomeni, da imajo mesta nekoliko več fleksibilnosti in svobode pri sprejemanju naprednih energetskih odločitev od politikov na državni ravni, ki imajo opravka z res zakoreninjenimi in vpetimi odnosi s fosilno industrijo.«

Celotni videointervju, v katerem strokovnjakinja posvari tudi pred nepremišljeno podporo nesmotrnim projektom na področju vodika, si lahko ogledate TUKAJ.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Ned 20°C

  • Pon 16°C

  • Tor 17°C

  • Sre 16°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×