Nastavitve piškotkov
Strokovnjak: Napovedi držav o jedrski renesansi; v Sloveniji upočasnjene priprave na JEK2

Strokovnjak: Napovedi držav o jedrski renesansi; v Sloveniji upočasnjene priprave na JEK2

Datum: 05. september 2022

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Energetska politika , Jedrska energija

Medtem ko v zadnjih nekaj tednih vse več držav najavlja povratek k opuščenim ali pospešenemu zagonu novih jedrskih projektov, je za jedrski sektor morda najpomembnejša odločitev japonske vlade, da bodo pohiteli s ponovnim zagonom jedrskih elektrarn, ki so jih zaustavili po nesreči v Fukušimi 2011, in nato v njihovo modernizacijo investirali ogromna sredstva, okvirno približno milijardo dolarjev na reaktor vsako leto, je za Energetiko.NET dejal vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan (IJS) Leon Cizelj. Položaj dominantnega proizvajalca jedrskih elektrarn se bo ob tem v naslednjih letih preselil na Kitajsko, je še pripomnil in dodal: »Zdi pa se tudi, da so se v Sloveniji priprave na gradnjo JEK2 nekoliko upočasnile.«

O podaljšanju delovanja vsaj dveh od danes delujočih 7 enot, ki naj bi jih vse zaustavili do konca leta, »resno razmišljajo« Belgijci. »Tudi zato, ker so končno ugotovili, da se brez jedrskih enot peljejo v pomanjkanje energije oz. energetsko revščino.«

Podobno velja tudi za Nemčijo, odkoder »zadnje tedne prihajajo nekako mešana sporočila, od podaljšanja delovanja zadnjih treh jedrskih enot pa vse do morebitne reaktivacije tistih že zaustavljenih elektrarn, kjer še niso pričeli z razgradnjo«. Nemški dnevnik Handelsblatt je v petek poročal, da bo Nemčija verjetno za zagotavljanje zadostnih pasovnih zmogljivosti leta 2023 v obratovanju ohranila dve jedrski elektrarni s skupno močjo 2,7 GW. 

V naši bližini gradnjo Paks 2 z izdajo dovoljenja za gradnjo po Cizljevih besedah pospešujejo Madžari, »pa tudi Slovaki so – po dveh desetletjih – končno pričeli z zaključevanjem gradnje dveh enot VVER 440 v Mohovcah, ki traja že od konca 1980 let«. 

Tudi Finci so letos na omrežje priklopili Olkiluoto 3 z močjo 1,7 GWe in obenem zaustavili projekt jedrske elektrarne Hanhikivi, ki so ga pripravljali v solastništvu z ruskim Rosatomom, saj je bila v ukrajinski vojni poškodovana tovarna, ki naj bi dobavila ključno opremo.

»Čehi imajo odprt tender za dve novi jedrski enoti, Poljaki pripravljajo tender za več večjih jedrskih elektrarn in več manjših reaktorjev za neposredno rabo elektrike in toplote v industriji. Več pogodb za male reaktorje so že podpisali tudi Romuni,« povzema trende oživitve jedrske energije v Evropi Cizelj, ki je od decembra lani tudi predsednik združenja evropskih jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society - ENS). 

Tudi čez lužo, v ZDA, nadaljujejo trend podaljševanja obratovanja elektrarn iz prvotno načrtovanih 40 let na 60 in tudi 80 let, dodaja. »Načelno soglasje glede varnosti so dobile že tudi nekatere nove tehnologije (Nuscale, Terrapower), ki se usmerjajo tudi na revitalizacijo lokacij opuščenih premogovnih elektrarn.«

 

Stanje v Sloveniji

 

Na drugi strani pa se zdi, »da so se v Sloveniji priprave na gradnjo JEK2 nekoliko upočasnile«, še dodaja Cizelj.

Opuščanje jedrske energije v Evropi je bilo v zadnjih desetletjih povezano predvsem z obiljem poceni fosilnih goriv, vključno z zemeljskim plinom v razvitih delih sveta, a se je sedaj strateško zanašanje na Rusijo (fosilni viri pa tudi jedrske elektrarne) in Kitajsko (fotovoltaika, redke zemlje) »izkazalo za napačno in je vsaj sokrivo, če že ne v celoti krivo za današnjo energetsko revščino v EU, ki jo bomo še posebej dobro opazili jeseni in pozimi«, poudarja Cizelj. Preberite še: Leon Cizelj, IJS: Odporna energetska prihodnost bo temeljila na lastnem znanju

Da mora slovenska vlada čim prej začeti s postopkom umeščanja JEK2 v prostor, je v petek ob uradnem obisku slovenskih in hrvaških evropskih poslancev ter posavskih poslancev državnega zbora RS v Krškem opozoril tudi poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič.

Po njegovem mnenju je EU »zanemarila energetsko varnost in danes plačuje veliko ceno za neodgovorno energetsko politiko in veliko energetsko odvisnost od Rusije«. Ob tem je spomnil na to, da je jedrska energija v taksonomiji, ki jo je sprejela EU, uvrščena med vire energije, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo. 

Blaž Košorok, generalni direktor družbe GEN energije, polovične lastnice obstoječe jedrske elektrarne v Krškem, druga polovica je v lasti Hrvatske elektroprivrede (HEP), pa meni, da ima Slovenija »kot jedrska država danes priložnost in odgovornost, da svoje dragoceno znanje in izkušnje uspešno prenese v izgradnjo nove jedrske elektrarne, ki bo tudi prihodnjim generacijam omogočila razvoj in kakovostno življenje, kot smo ga uživali doslej«.

Hrvaški poslanec Evropskega parlamenta Karlo Ressler je ob obisku v Krškem medtem izrazil podporo nadaljnjemu tesnemu sodelovanju med državama na področju energetike.

Omenimo, da je v teku pridobivanje soglasja za podaljšanje obratovanja jedrske elektrarne v Krškem, pri čemer je eden od pogojev za obratovanje do leta 2043 tudi izgradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem. Kot je v petek dejal Sandi Viršek, direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), ki bdi nad tem projektom, glavnino aktivnosti trenutno usmerjajo v čimprejšnjo izgradnjo tega odlagališča.

 

Selitev iz Rusije na Kitajsko

 

Po tekočem traku gradijo medtem jedrske (in tudi premogovne) elektrarne predvsem v tretjem svetu (Indija, Kitajska, tudi afriške države), kjer prevladuje pomanjkanje energije, pa tudi razmeroma veliko onesnaževanje okolja zaradi preseljevanja industrije iz razvitejših krajev, dodaja Cizelj. »Pomanjkanje energije tam pač vidijo kot enega največjih tveganj za zdravje in dobrobit prebivalstva. To je poučna lekcija, ki se je bomo morali, kot kaže, v Evropi v naslednji zimi ponovno naučiti.«

Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) obratuje v svetu sicer 438 jedrskih elektrarn s skupno močjo 393 GWe. V gradnji jih je še 56 s skupno močjo 58 GWe, pri čemer so štiri med njimi začeli graditi letos (dve na Kitajskem, po eno v Turčiji in Egiptu), napovedana pa je gradnja nadaljnjih 66 novih jedrskih elektrarn. V prvih šestih mesecih leta 2022 je bilo na omrežje priključenih pet novih jedrskih elektrarn s skupno močjo 6 GWe, od tega dve na Kitajskem ter po ena v Pakistanu, Koreji in na Finskem, pojasnjuje Cizelj.

Kot zanimivost navaja sogovornik podatek, da se število delujočih jedrskih elektrarn v zadnjih 20 letih le malo spreminja, med najmanj 433 leta 2013 in največ 449 leta 2019. A je na drugi strani v teh letih počasi rasla moč elektrarn, in sicer s 359 GWe (437 reaktorjev) v letu 2003 na 393 GWe v letu 2022.

In če je bil v zadnjih letih položaj dominantnega proizvajalca jedrskih elektrarn v rokah Ruske federacije, bo ta v naslednjih letih po Cizljevi oceni prešel na Kitajsko. »Oboji odlično obvladajo gradnjo lahkovodnih reaktorjev 3. generacije in razmeroma veliko virov usmerjajo tudi v razvoj novih tehnologij, od malih in modularnih reaktorjev do oplodnih reaktorjev 4. generacije.« Slednji bodo v primeru uporabe jedrskega goriva U238 tudi »bistveno prispevali k zmanjševanju količin visokoradioaktivnih odpadkov z recikliranjem in transmutacijo rabljenega goriva iz današnjih reaktorjev«.

V ZDA in EU bodo po Cizljevi oceni »morda uspeli nekateri od startupov z malimi in naprednimi reaktorji«, vendar bo zato, da bodo ti projekti lahko uspešno konkurirali Kitajcem, pa tudi Rusom, potrebno zelo veliko iznajdljivosti in podpore. Tako Rusi kot Kitajci so namreč v zadnjih letih v raziskave in razvoj na jedrskem področju vlagali zdaleč več kot pa ZDA ali Evropa, pojasnjuje. 

Glede na podatkovno bazo PRIS (angl. Power Reactor Information System), ki jo vzdržuje IAEA, je trenutno najstarejša obratujoča jedrska elektrarna Tarapur-1 v Indiji, ki so jo prvič priklopili na omrežje 1. aprila 1969. Sestrska enota Tarapur-2 je sledila že 5. maja istega leta. Obe elektrarni poganjata vrelna reaktorja z električno močjo 160 MW in ju je dobavil General Electric iz ZDA, nam je povedal Cizelj. »Zanimivo je, da sta v istem letu pričeli delovati tudi najstarejši jedrski elektrarni v Evropi (Beznau-1, Švica, 17. 7. 1969, tlačnovodni reaktor, 365 MWe, Westinghouse) in v ZDA (Nine mile point 1, 23. 9. 1969, vrelni reaktor, General Electric, 644 MWe).


  • Sob 20°C

  • Ned 18°C

  • Pon 19°C

  • Tor 18°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×