Nastavitve piškotkov
Martin Novšak, GEN energija: Nuklearke povečujejo stabilnost elektroenergetskih omrežij

Martin Novšak, GEN energija: Nuklearke povečujejo stabilnost elektroenergetskih omrežij

Datum: 01. februar 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Energetska politika , En.vizija , Jedrska energija

Skupni obseg za letos načrtovanih investicij Skupine GEN znaša 105 milijonov evrov, ključni projekt skupine pa ostaja izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2). Kaj pa podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka – kako gotovi so v GEN energiji v to? S tem smo začeli tokratni videointervju z generalnim direktorjem GEN energije Martinom Novšakom, ki na dano vprašanje brez pomisleka odgovarja, da je sam v podaljšanje obratovanja krške nuklearke (NEK) »popolnoma gotov«, saj je »NEK že doslej dokazala, da s svojim delovanjem prispeva k ohranjanju okolja in zmanjševanju CO2 odtisa ter obenem zagotavlja stabilen vir energije v vseh možnih pogojih, kar je težko zagotoviti s kakšnim drugim virom energije«. S prvim možem drugega energetskega stebra, ki bo sodeloval tudi v spletnem En.odmevu 021 v četrtek, 4. marca, smo govorili ne le o nadaljevanju jedrske opcije v Sloveniji, ampak tudi o širši jedrski prihodnosti, temo pa smo navezali tudi na nedavne dogodke, ki so destabilizirali evropski elektroenergetski sistem.

O življenjski dobi obstoječega in o smotrnosti novega bloka


NEK GEN energijaNa vprašanje, do kdaj bi hipotetično lahko obstoječa elektrarna v Krškem, ob seveda ustreznih vlaganjih, delovala - dr. Leon Cizelj z Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, denimo, pravi, da je »vsaj tehnično gledano skoraj neomejena« (VEČ) - Martin Novšak odgovarja, da tehnični pa tudi organizacijski in projektni razvoj v svetu intenzivno poteka, tako da se življenjske dobe elektrarn po svetu občutno podaljšujejo – v ZDA so nedavno dobile tri nuklearke obratovalna dovoljenja že za 80 let in podobno skupno dobo pričakuje sogovornik tudi za krško nuklearko.

Dr. Leon Cizelj sicer tudi pravi, da komercialne nuklearke nujno potrebujejo zaledne kapacitete, med drugim tudi v obliki raziskovalnih reaktorjev, Novšak pa dodaja, da je v državah, ki se lotevajo jedrskih programov, raziskovalni reaktor pomemben element za pridobivanje znanja in izkušenj ter specifike jedrske tehnologije, »a pri nas že imamo jedrsko elektrarno in veliko ljudi s potrebnim znanjem in s tem – 'žive izkušnje'«. V GEN-u pa se poslužujejo informacij o jedrskih izkušnjah s celega sveta, v danem primeru o zadnjih razgradnjah obstoječih nukleark, prida sogovornik.

HE Mokrice GEN energijaJEK 2 in hidroelektrarna Mokrice sta na seznamu prioritetnih investicij vlade. Kaj točno to pomeni za ta dva projekta in ali bi sicer to moralo biti usklajeno z odločitvijo o opustitvi rabe premoga in torej zaprtju termoelektrarn v Sloveniji? Na dano vprašanje prvi mož GEN energije odgovarja, da nafta in premog zagotovo ne nastajata tako hitro, kot ju porabljamo, novo jedrsko elektrarno pa bi po njegovem potrebovali že danes. Kot pravi, bi bilo sicer tudi ekonomsko smotrno, da bi novi blok začel delovati še v času obratovanja obstoječega bloka.

Pri tem v družbi spremljajo tudi podporo javnosti jedrski opciji, pri čemer ugotavljajo, da javnomnenjske raziskave kažejo pozitivno naravnanost – sploh v lokalnem prostoru, kjer so ljudje bolj povezani z objektom, nam pove sogovornik.

O tem, kaj nas čaka po nemškem izstopu iz jedrske in premogovne opcije


ElektroenergetikiV videointervjuju smo se dotaknili tudi lanskoletnega dogodka, ko je Slovenija zagnala vse rezervne kapacitete za potrebe nemškega elektroenergetskega trga, in pa nedavnega padca frekvence v evropskem omrežju (VEČ). Kaj se lahko torej iz tega, kar se je zgodilo že septembra v Nemčiji, naučimo in ali je pričakovati, da bo tega ob nemškem izstopu iz jedrske in premogovne opcije še več?

Martin Novšak odgovarja, da so bile energetske politike, z nemško na čelu, ki podpirajo vetrno in solarno energijo, zasnovane brez razmisleka o sistemskih vplivih in ali imamo zadostne rezervne kapacitete za čas, ko veter ne piha in sonce ne sveti. »Seveda se je izkazalo, da na tem področju ni bilo investicij,« pravi in dodaja, da se namesto tega pritiska na trge sosednjih držav, ki pa imajo potrebne rezerve - med njimi je bila tudi Slovenija. »A če ne bomo zgradili novih kapacitet, potem te rezerve ne bo in lahko prihaja do tovrstnih razpadov sistema,« opozarja in pridaja, da ga bolj skrbi, da 'izginjajo' veliki agregati, ki lahko v prvih milisekundah zagotovijo stabilizacijo sistema.

»Tako ti umik jedrskih in termoelektrarn v Nemčiji pomeni nižjo stabilnost omrežja v celotni Evropi,« še odgovori in se naveže na študijo, ki je pokazala, da nuklearka do petkrat poveča stabilnost sistema, obnovljivi viri energije pa jo (stabilnost) kar za petdesetkrat zmanjšajo.

Elektroenergetik EUV pogovoru za ePosavje TV je direktor GEN energije dejal: »želimo si, da so energetske politike Evrope takšne, da si vsak zagotavlja rezerve tako, da ne bo potrebe po pomoči. S tem se zmanjšuje zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema«. Je torej integracija trga, kot jo trenutno predvideva EU s svojo politiko, neustrezna?

»Takšna politika dolgoročno ne zagotavlja zanesljive oskrbe, kratkoročno pa je nujna,« je jasen Novšak, ki pri tem pojasnjuje, da je kratkoročna usmeritev za odprti trg – tudi na segmentu sistemskih storitev in rezerv – nujna, sploh za države, ki so močno vlagale v vetrno in solarno energijo. »Vendar pa bi bilo potem tudi prav, da si vsaka država zagotovi tudi rezerve v zadostni meri, ne da računa na rezerve svojih sosed. Tako pa je čedalje manj teh rezerv in skupaj drsimo v večjo nevarnost razpada sistema,« je konkreten.

Na kakšen vlak nas usmerjata 'Bruselj' in pandemija?


Na vprašanje, kako pa sicer v Skupini GEN gledajo na podnebno odločanje v Bruslju, ko se cilje zaostruje, hkrati pa se na primer jedrsko izključuje iz financiranja EU (VEČ in VEČ), pa Novšak odgovarja, da se pri tem zopet jasno vidi moč Nemčije in njene energetske politike, ki je po njegovem tudi povod za sam Brexit.

Medtem ko po celem svetu prepoznavajo jedrsko energijo kot tisto, ki bo prispevala k prehodu v nizkoogljično družbo, pa se zdi, kot da evropska energetska politika ne uvidi, da je lahko jedrska energija v kombinaciji z obnovljivimi viri del rešitve, ki jo zahteva energetska tranzicija.

Pa je pandemija že pospešila energetsko tranzicijo? Martin Novšak pravi, da se morda po poročanju medijev res zdi tako in da tudi v GEN-u opažajo, da je v letu, ki ga je zaznamoval koronavirus, energija - in s tem celotna energetika - postala strateškega pomena. Tudi v Sloveniji, denimo, bolj razmišljamo o jedrski energiji, kot smo o njej razmišljali v preteklosti, pravi in dodaja, da bo »ta tranzicija uspešna le, če bomo preusmerili del denarja tudi v izgradnjo jedrske elektrarne in tako učinkovito in hitro stopili na vlak nizkoogljičnosti«.

prew (gray)Ker pa se v EU v zadnjem času z vidika iskanja rešitev na področju t.i. čistih tehnologij močno naslavlja tudi vodik, smo Martina Novšaka povprašali še, ali bodo morda pri projektu JEK 2 upoštevali tudi možnost elektrolize, o čemer smo na Energetiki.NET prav tako že pisali (TUKAJ), in pa, koliko je v primeru JEK 2 še nasploh manevra za vključevanje inovativnih rešitev. Preverite, kaj nam je odgovoril na to in tudi na vprašanje, kdaj bi torej lahko pričakovali prve megavate iz novega bloka!

Celoten videointervju je na voljo TUKAJ.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Tor 21°C

  • Sre 10°C

  • Čet 18°C

  • Pet 19°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×