Evropski poslanec: Strategije držav članic za razvoj omrežja so preveč »nacionalno« usmerjene
Datum: 04. december 2023
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
Strategije držav članic, vezane na nadgradnjo elektroenergetskega omrežja, so preveč »nacionalno usmerjene«, kar bi lahko v prihodnosti ogrozilo razvoj skupnega evropskega omrežja in onemogočilo sodelovanje, je za Energetiko.NET ob robu konference o energetski varnosti v Ljubljani izpostavil poslanec Evropskega parlamenta (EP) in podpredsednik skupine Zelenih v EP Bas Eickhout.
Potrebe po novih naložbah v omrežje naraščajo, kar je predvsem rezultat ogromnega porasta obnovljivih virov energije (OVE). Vendar se te naložbe uvajajo prepočasi in so hkrati premalo obširne, na ravni EU pa tudi ne obstajajo zavezujoči cilji za naložbe v omrežja, je za Energetiko.NET pojasnil Eickhout.»Naš energetski sistem se spreminja, vendar omrežje na to v osnovi še vedno ni pripravljeno. Izvajajo se že obsežne naložbe, vendar je treba narediti še več,« je opozoril Eickhout ter pojasnil, da na ravni EU ne obstaja nobena »prava« evropska strategija z zavezujočimi cilji glede naložb v omrežja.
Preveč »nacionalno« usmerjene strategije večine držav članic bi lahko v prihodnosti po njegovih besedah povzročilo težave celotnemu evropskemu energetskemu sistemu, saj se bo EU kot celota v prihodnosti verjetno še bolj soočala s skupnimi izzivi, kjer se bodo države morale zanašati na medsebojno odvisnost.
»To smo videli že v primeru vojne v Ukrajini, kjer smo zaradi pomanjkanja dobave fosilnih goriv iz Rusije okrepili skupno sodelovanje in s tem povečali odvisnost med državami. Hkrati pa razumem oklevanje držav, da bi okrepile sodelovanje na tem področju, saj s povečanjem odvisnosti med državami omogočiš tudi večji vpliv drugih na svoje omrežje,« je ocenil Eickhout.
Navedel je primer Francije, ki ima številne jedrske zmogljivosti. »Francija ni bila nikoli zelo naklonjena oblikovanju prevelike povezanosti med omrežji, saj so vedeli, da bi lahko poceni obnovljivi viri energije, predvsem iz Španije in Portugalske, izključili potrebe po jedrski energiji. Zato je omrežna povezava med Španijo in Francijo zelo šibka. In to predstavlja veliko težavo, saj ogromen potencial obnovljive energije v Španiji zdaj komaj pride v preostalo Evropo,« je še dodal Eickhout.
Omrežni sistem tako še vedno ostaja stvar nacionalne suverenosti. »In mislim, da bo to eden največjih izzivov za prihodnost skupnega evropskega energetskega sistema,« še dodaja Eickhout.
Eickhout pa je tudi naslovil vprašanje prožnosti omrežja. Omenil je, da čeprav že obstajajo dobri primeri za povečanje prožnosti omrežij na lokalni in regionalni ravni, je uvedba takšnih ukrepov še vedno prostovoljna in zato premalo uveljavljena.
Pomen lastništva elektrarn
Na vprašanje, kako lahko Slovenija reši izzive glede prihodnje energetske mešanice, Eickhout dodaja, da se moramo zavedati dejstva, da »čistega načina pridobivanja energije ni«, zgolj povečanje energetske učinkovitosti pa tudi ne bo dovolj.
»Neproblematičnega vira energije ni, potrebe po energiji pa bodo samo še naraščale. Gradnji novih proizvodnih kapacitet se tako ne bo mogoče izogniti,« je poudaril Eickhout.
Navedel je primer vetrne energije, kjer lahko lokalnim skupnostim omogočimo solastništvo v vetrnih elektrarnah. »Menim, da je lastništvo ključnega pomena, ker se lokalne skupnosti zavedajo, da vetrna elektrarna ni idealna rešitev, ampak ker z lastništvom dobijo dostop do cenejše energije, je gradnja takšnih elektrarn sprejemljiva,« je še dejal Eickhout.
Kibernetska varnost
Eickhout pa je tudi naslovil problematiko kibernetske varnosti. Ocenjuje, da je to tematika, ki je šele pred kratkim zares postala pomembna tudi na ravni EU, kar je med drugim tudi rezultat vojne v Ukrajini in groženj, ki so rezultat prevelike odvisnosti EU od kitajskih solarnih panelov.
Hkrati meni, da je lahko decentraliziran energetski sistem varnejši v primeru kibernetskega napada, a ob pogoju, da uporabljamo različne programske opreme.
»Menim, da je decentralizacija del odgovora pri zmanjšanju tveganj, kot so kibernetski napadi. Za ohromitev centraliziranega sistema je potrebno že dovolj včasih izvesti samo en napad,« je še dodal Eickhout.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
