Nastavitve piškotkov
Električna vozila in toplotne črpalke so manj emisijsko intenzivni kot njihove alternative na fosilna goriva

Električna vozila in toplotne črpalke so manj emisijsko intenzivni kot njihove alternative na fosilna goriva

Datum: 09. april 2020

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Promet

Električna vozila v veliki večini delov sveta proizvedejo manj ogljikovega dioksida kot avtomobili na bencin, in tudi če razogljičevanje elektroenergetike v prihodnje ne bo dohajalo elektrifikacije končne rabe, se bodo izpusti po zaslugi slednje najverjetneje zmanjšali v skoraj vseh svetovnih regijah, so s študijo potrdili znanstveniki. Vlade bodo ravnale najbolje, če vzpostavijo dolgoročne politične okvire, ki bodo olajšali razmah elektromobilnosti v njihovih državah, ter tako pripomorejo, da se to zgodi čim hitreje, in se izognejo razkoraku z drugimi državami, je za naš portal izpostavil Philippe Vangeel, generalni sekretar Evropskega združenja za elektromobilnost (AVERE). Direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek pa pravi, da se prihranki emisij CO2 pri ogrevanju s toplotno črpalko gibljejo od 50 do 80 odstotkov, odvisno od ogrevalnega sistema in vrste toplotne črpalke.

shutterstock 738602881Osebna vozila in kurišča v gospodinjstvih po svetu povzročijo približno četrtino vseh izpustov, ki nastanejo pri kurjenju fosilnih goriv, zato so električna vozila in toplotne črpalke v gospodinjstvih bistvenega pomena za zmanjšanje skupne količine izpustov. A ker se električna energija proizvaja tudi z uporabo fosilnih goriv, je veliko dilem o tem, kje in kdaj se z zamenjavo tehnologij, ki temeljijo na fosilnih gorivih, z električnimi vozili in s toplotnimi črpalkami izpusti dejansko zmanjšajo.

Znanstveniki z univerz v Exeterju, Nijmegenu in Cambridgeu pa so zdaj v študiji, katere ugotovitve so predstavili v reviji Nature, potrdili, da električna vozila in toplotne črpalke povzročajo manj izpustov kot njihove alternative na fosilna goriva že pri trenutni ogljični intenzivnosti proizvodnje električne energije v 53 regijah po svetu, ki predstavljajo 95 odstotkov vsega globalnega prometa in ogrevanja. Po navedbah avtorjev študije so edine izjeme države, ki so močno odvisne od premoga, denimo Poljska. Po drugi strani pa lahko v nekaterih državah, kot sta Švedska, kjer večino električne energije že zdaj proizvedejo iz obnovljivih virov, in Francija, ki jo v veliki meri poganja jedrska energija, prihranki izpustov CO2 pri rabi električnih vozil v primerjavi s konvencionalnimi dosežejo celo 70 odstotkov.

Študija je pokazala tudi, da bi lahko do leta 2050 z obsežno rabo toplotnih črpalk zmanjševali globalne izpuste ogljika tudi za 0,8 gigatone na leto. Trditev, da bi lahko električna vozila in toplotne črpalke izpuste še povečali, je v osnovi mit, poudarja glavni avtor študije Florian Knobloch z Univerze v Nijmegenu na Nizozemskem.

 

Koronavirus bo izginil, podnebne spremembe pa bodo ostale



Philippe Vangeel, generalni sekretar Evropskega združenja za elektromobilnost (AVERE), je za Energetiko.NET povedal, da »bi vlade v svojih pristopih k povečevanju števila električnih vozil na cestah morale upoštevati, da smo na trgu prešli na novo stopnjo. Zdaj ne gre več za 'ali', temveč za 'kdaj in kje'«. Vse od izbruha novega koronavirusa poslušamo, da moramo zdaj za nekaj časa odložiti vprašanje splošnega pristopa k rešitvam za promet brez izpustov in širšega spopadanja s podnebnimi spremembami. »V združenju AVERE menimo, da to ni najboljši odziv. Upamo, da bo trenutna kriza čim prej minila, a podnebne spremembe bodo v vsakem primeru ostale in vplivale na nas. To pomeni, da moramo ostati na začrtani poti ter razvijati in uvajati rešitve, s katerimi bomo lahko zamejili izpuste.«

Po Vangeelovih besedah »bodo vlade ravnale najbolje, če vzpostavijo dolgoročne politične okvire, ki bodo olajšali razmah elektromobilnosti v njihovih državah, ter tako pripomorejo, da se to zgodi čim hitreje, in se izognejo razkoraku z drugimi državami. To je predvsem pomembno znotraj Evropske unije zaradi enotnega trga ter skupnih političnih in strateških ciljev. Tak pristop bi lahko denimo ubrali z nudenjem davčnih ugodnosti ali preprosto z uveljavitvijo načela 'onesnaževalec plača'. To pomeni: čistejši ko je avtomobil, manj plačaš dajatev za uporabo vozila in cest«.

Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Kronoterm, pa je za naš portal povedal, da se prihranki emisij CO2 pri ogrevanju s toplotno črpalko gibljejo od 50 do 80 odstotkov, odvisno od ogrevalnega sistema in vrste toplotne črpalke ter s katerim načinom klasičnega ogrevanja primerjamo toplotno črpalko. »V primeru povezave fotovoltaične elektrarne in toplotne črpalke pa emisij CO2 praktično ni.« Kot pojasnjuje, toplotne črpalke že z direktivo 'Ecodesign' (direktiva 2009/125/EC) in energijskih nalepk izkazujejo učinkovitost in rabo primarne energije.

Sogovornik je ob tem opozoril tudi na ‘zemljevid’, dostopen na tej povezavi, ki v realnem času prikazuje emisijo CO2  proizvedene električne energije in porabljene električne energije za vsako državo. Tako je npr. toplotna črpalka v Avstriji še bistveno bolj okolju prijazna kot v Sloveniji, saj je CO2 odtis kWh električne energije bistveno nižji zaradi večjega deleža obnovljivih virov v Avstriji, izpostavlja. 

Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za posojilo v višini 480 milijonov evrov s poljskim podjetjem LG Chem Wroclaw Energy, podružnico skupine LG Chem Group, ki je bila ustanovljena za vzpostavitev proizvodnje baterij v Evropi. Sredstva bodo namenjena za gradnjo in obratovanje visoko avtomatiziranih in inovativnih zmogljivosti za proizvodnjo naprednih litij-ionski (li-ion) celic in baterij za baterijska električna vozila. Posojilo banke EIB bo zadostovalo za približno tretjino skupnih stroškov projekta, ki so ocenjeni na 1,5 milijarde evrov. Preostanek bo podjetje zagotovilo iz lastnih sredstev in drugih virov financiranja. Letna proizvodna zmogljivost projekta bo več kot 35 GWh, kar bi lahko zadostovalo za napajanje več kot 500.000 brezemisijskih električnih vozil na leto, je sporočilo podjetje.



Deležniki pozivajo k trezni presoji ambicioznih načrtov v prometu




električni avto polnjenjeEvropska unija vse od prve direktive o energiji iz obnovljivih virov leta 2009 poskuša najti rešitev za razogljičenje prometnega sektorja, v sklopu novega zelenega dogovora pa naj bi nekatere zakonodajne akte, tudi za področje prometa, ponovno preučili, poroča EurActiv. Kot poudarjajo energetski deležniki, je treba opraviti trezno presojo ambicioznih evropskih načrtov za razogljičenje cestnega prometa in določiti realno izvedljivo zmanjšanje izpustov in rabe naftnih derivatov. 

Glede na delovni dokument služb Evropske komisije bodo naftni derivati do leta 2030 še vedno predstavljali 86 do 87 odstotkov porabe v evropskem prometnem sektorju, do leta 2050 pa se bo ta delež zmanjšal na 49 do 51 odstotkov. Brez zmanjšanja porabe nafte v cestnem prometu ni nobenih možnosti, da bi promet pravično prispeval k boju proti podnebnim spremembam, je za EurActiv povedal Zoltán Szabó, svetovalec za trajnostni razvoj v panožnem združenju Ethanol Europe. »Glede na to, da avtomobil v Evropi v povprečju ostane v uporabi 17 let, se bodo tisti, ki se zdaj vozijo po cestah, kaj šele tisti prihodnji, uporabljali še precej po letu 2030. Unija bo morala poskrbeti, da jih bodo v čedalje večji meri poganjala alternativna goriva, kot je etanol.« V združenju Liquid Gas Europe pa poudarjajo, da danes 15 milijonov vozil poganja avtoplin (utekočinjeni naftni plin), kar ima v primerjavi s konvencionalnimi gorivi neposredne okoljske koristi. Po mnenju združenja zgolj zanašanje na nove tehnologije ni dovolj, saj obstajajo rešitve z alternativnimi gorivi, ki že zdaj zmanjšujejo odvisnost od nafte in škodljive izpuste.

V nasprotju z elektroenergetskim sektorjem so se izpusti v prometu v zadnjem obdobju kljub vsem prizadevanjem še naprej povečevali, poudarjajo v evropskem elektroenergetskem združenju Eurelectric. Če elektrifikaciji namenimo osrednje mesto v evropski strategiji gospodarskega okrevanja, bomo imeli edinstveno priložnost, da dosežemo razogljičenje in se zoperstavimo gospodarski krizi, ki jo je sprožil koronavirus, je za EurActiv povedal generalni sekretar združenja Kristian Ruby. Kot so pojasnili v združenju, so vlade med prejšnjo gospodarsko krizo uvedle programe subvencioniranja zamenjave starih avtomobilov, da bi tako vzdrževale povpraševanje po novih, in če so take sheme vezane na nakup električnih vozil, lahko pospešimo prehod na razogljičen avtomobilski promet.



Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

  • Pon 22°C

  • Tor 21°C

  • Sre 22°C

  • Čet 21°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×