Nastavitve piškotkov
V razvoju jedrske elektrarne, namenjene oživitvi območij opuščenih termoelektrarn

V razvoju jedrske elektrarne, namenjene oživitvi območij opuščenih termoelektrarn

Datum: 23. maj 2022

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Premog , Jedrska energija

V svetu obstaja več različnih tehnoloških načrtov za jedrske elektrarne, ki so namenjene izgradnji na obstoječih degradiranih področjih termoelektrarn. V Sloveniji so takšne rešitve zanimive tako za energetsko lokacijo v Šoštanju (TEŠ), Trbovljah (TEB) kot tudi v Ljubljani (TE-TOL), pravijo v skupini GEN. - V razvoju tudi reaktorji, ki bodo namenjeni predvsem daljinskemu ogrevanju.

Vsaka energetska lokacija je z razvito pripadajočo infrastrukturo zelo dragocena in jo je smiselno ohranjati, saj je to mnogo bolj racionalen in učinkovit pristop, kot iskanje in umeščanje novih energetskih lokacij, ki se v zahodnem svetu kaže kot izjemen podvig, izpostavljajo v GEN.

Potrebi po ohranjanju energetskih lokacij so se zato prilagodili tudi v jedrski industriji in nekatera podjetja v ZDA, Franciji, Kanadi, na Švedskem, Danskem in Poljskem so se komercialno usmerila tudi v razvoj jedrskih elektrarn, po moči primerljivih s klasičnimi termoelektrarnami, prilagojenih oz. optimiziranih tudi za delovanje v trapezu, in ki imajo že v izhodišču vgrajeno soproizvodnjo elektrike in toplote, pojasnjujejo.

Zaradi veliko večje energijske gostote, ki jo ima jedrska energija v primerjavi s katerim koli fosilnim gorivom (ali obnovljivim virom), se lahko na obstoječi lokaciji termoelektrarne na fosilna goriva zgradi jedrska elektrarna z enako močjo, pri tem pa se porabi enak ali manjši prostor, kot ga zaseda obstoječa termoelektrarna, dodaja k temu predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Tomaž Žagar, ki meni, da je ohranitev obstoječe energetske lokacije v luči težavnega umeščanja energetskih objektov v nova okolja dandanes konkurečna prednost.

Po Žagarjevi oceni bodo prve takšne pilotne oziroma referenčne elektrarne začele obratovati proti koncu tega desetletja v ZDA ali Kanadi. »Serijsko gradnjo takih elektrarn pa pričakujem malo kasneje, vsekakor pred letom 2040.«

Tudi po oceni skupine GEN bi lahko serijska gradnja tovrstnih jedrskih elektrarn »postala realna v letih 2030 do 2040«.

 

Reaktorji za namene daljinskega ogrevanja

 

Med nekaj 10 zasnovami malih in modularnih reaktorjev, ki jih danes razvijajo po celem svetu, lahko najdemo zelo različne idejne rešitve, je za Energetiko.NET povedal Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan (IJS) in od decembra lani tudi predsednik združenja evropskih jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society - ENS). 

Med temi rešitvami so tudi reaktorji, ki jih lahko uporabimo za revitalizacijo opuščenih termoelektrarn na premog. Tako se je podjetje Terrapower, ki tudi z vložkom Billa Gatesa razvija reaktor Natrium, po Cizljevem pojasnilu že dogovorilo za demonstracijski projekt oživitve termoelektrarne Naughton v Wyomingu. 

»Z natrijem hlajeni reaktor s hitrimi nevtroni bo zmogel 345 MW električne moči. Priključen bo tudi na velik zalogovnik toplote z raztaljenimi solmi, ki bo za kakšnih pet ur omogočil tudi do 500 MW električne moči. S stabilnim obratovanjem reaktorja na polni moči bo tako mogoče obratovanje v trapezu med 200 in 509 MW elektrike.

Medtem ponuja nekoliko drugačno rešitev podjetje Nuscale, in sicer modularno rešitev z do 12 tlačnovodnimi reaktorji, ki bo vsak s svojim lastnim turbogeneratorjem zmogel okoli 70 MW električne moči, pojasnjuje Cizelj. »Naročiti bo mogoče različice s 4, 8 in 12 reaktorji, zelo fleksibilno trapezno obratovanje pa bo mogoče z vklapljanjem in izklapljanjem posameznih reaktorjev.«

Vse več ponudnikov pa po Cizljevem pojasnilu pripravlja tudi reaktorje, ki bodo namenjeni predvsem daljinskemu ogrevanju. 

»Omeniti velja češki Teplator, ki bo za proizvodnjo 50-200 MW toplote lahko uporabljal tudi rabljeno gorivo iz današnjih jedrskih elektrarn, in pa finski LDR-50 (50 MW toplote). Oba v osnovnih izvedenkah temeljita na standardnem gorivu za ruske VVER reaktorje.«

Reaktorji za daljinsko ogrevanje bodo sicer obratovali pri bistveno nižjih temperaturah (do 120°C in 5 bar) kot današnji tlačnovodni reaktorji, »kar bo seveda tudi bistveno pocenilo njihovo izdelavo in vzdrževanje«, je še pojasnil za Energetiko.NET.



  • Pon 36°C

  • Tor 32°C

  • Sre 32°C

  • Čet 32°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×