Strokovnjaka: Izpad TEŠ bodo kratkoročno nadomestili OVE in uvoz
Datum: 20. september 2024
Avtor: Peter Palčec, Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
Izpad proizvodnje v TEŠ bomo kratkoročno lahko nadomestili le z uvozom in obnovljivimi viri, se strinjata prvi mož GEN Dejan Paravan in Andrej Gubina s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
V zvezi z aktualnim energetskim stanjem Paravan pravi, da smo danes tu, kjer smo, na podlagi odločitev izpred 10-15 let. »Ergo, danes na hitro ne moremo nič narediti,« je povedal na četrtkovi prvi javni tribuni o JEK2 v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Izpad proizvodnje v TEŠ bomo morali po njegovih besedah tako kratkoročno nadomeščati »delno z uvozom, koliko bo tega uvoza pa je odvisno, kako hitro in uspešno bomo nameščali obnovljive vire energije«.
Spomnimo, da je v pripravi interventni zakon, po katerem naj bi TEŠ postal gospodarska javna služba z dejavnostjo proizvodnje toplote, obenem bi omejili proizvodnjo električne energije. TEŠ prispeva 22 % k domači oskrbi.
Če so kratkoročno po njegovih besedah »edina rešitev za zapiranje te vrzeli uvoz in obnovljivi viri«, pa moramo obenem sprejeti »modre in pametne odločitve glede prihodnosti«, kjer je v ospredju, kot je tudi navedeno v osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), jedrska energija z JEK2, še dodaja prvi mož GEN.
Spremenjeni obratovalni režim TEŠ bo kratkoročno imel za posledico, da bomo morali uvažati več elektrike, je ob robu četrtkove javne tribune za Montel povedal Gubina. A kot dodaja, »TEŠ že doslej ni veliko proizvajal, zato ne bo bistvenega upada proizvedene električne energije«.
Trenutno je še neznano, koliko elektrike bo po novem proizvajala šoštanjska termoelektrarna, bo pa po besedah Gubine »obenem vedno več elektrike proizvedene iz obnovljivih virov«. Izhod iz premoga oziroma zaprtje TEŠ bo po njegovi oceni »spodbudilo zeleni prehod«, ne bo pa vplivalo na pospešitev na primer vetrnih zmogljivosti v Sloveniji samo po sebi. »To je stvar družbenega konsenza, načina, kako ljudje vidijo ta vir kot tak, in njihovega odnosa do njega.«
