Slovenija med manj uspešnimi članicami pri zmanjšanju rabe plina
Datum: 20. maj 2024
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Zemeljski plin
, Energetska politika
Od avgusta 2022 do januarja letos je Slovenija porabo plina zmanjšala za 10 % in se je s tem poleg Poljske (8 %) in Irske (4 %) uvrstile med pet najmanj uspešnih članic.
Eden od ukrepov v okviru načrta REPowerEU, sprejetega po invaziji Rusije nad Ukrajino, je tudi zmanjšanje porabe zemeljskega plina, pri čemer so se države članice dogovorile o prostovoljnem zmanjšanju za 15 % na ravni EU.
Od avgusta 2022 do januarja letos je tako Evropska unija porabo plina zmanjšala za 18 % in posledično je bilo prihranjenih 125 milijard kubičnih metrov (bcm) plina.
Najbolj sta porabo plina zmanjšali Danska (40 %) in Finska (39 %), medtem je bila Malta edina, ki je porabo povečala (10 %), je ob drugi obletnici sprejetja načrta EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU sporočila Evropska komisija. Zaradi nadaljnjih geopolitičnih napetosti Komisija države še naprej spodbuja, naj nadaljujejo z zmanjševanjem porabe plina do 31. marca 2025.
Slovenija lani agregirala 0,25 bcm plina
Kljub temu da je Slovenija sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, npr. iz Alžirije, se v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije, je Komisija med drugim zapisala o Sloveniji. Ob zagonu plinsko-parne enote v ljubljanskih Mostah (PPE-TOL) pa naj bi se poraba plina v državi dodatno povečala med 15 do 20 %.
Po indikativnih podatkih, pridobljenih prek platforme AggregateEU, so podjetja iz Slovenije v letu 2023 prav tako agregirala povpraševanje po plinu v višini 0,25 bcm, kar je ekvivalentno 29,53 % letne porabe plina v državi.
Platformo AggregateEU je EU decembra lani vzpostavila kot izredni ukrep, da bi združila 13,5 bcm povpraševanja in pritegnila ponudbe neruskih dobaviteljev. V letu 2023 so bili izvedeni štirje skupni nakupi in doseženo ponudbeno ujemanje v višini 10,9 bcm, v 2024 pa je bil doslej objavljen en javni poziv in ponujenih 97,4 bcm.
Še 15 % plina iz Rusije
Iz sporočila Komisije je še razvidno, da se je uvoz ruskega plina (cevni in utekočinjeni zemeljski plin) zmanjšal s 45-odstotnega deleža celotnega uvoza EU leta 2021 na 15 % leta 2023.
»To so pomembni dosežki, ki postavljajo EU na pravo pot, da postopno opusti uvoz ruskega fosilnega goriva do leta 2027,« je med drugim zapisala Komisija.
EU je nadomestila rusko dobavo plina z uvozom drugih mednarodnih dobaviteljev. Norveška in ZDA sta postali največji dobaviteljici plina, saj sta marca 2024 predstavljali 34 % oziroma 20 % uvoza plina v EU.
