Odbor DZ potrdil 24. november kot datum referenduma o JEK2
Datum: 02. oktober 2024
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je v sredo potrdil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK2. Odlok bo moral zdaj še potrditi državni zbor, izvedba referenduma pa je predvidena za 24. november.
Kritike so med sejo letele tudi na predlog referendumskega vprašanja, ki se glasi: Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?
Predsednica odbora DZ za infrastrukturo Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je ob tem na seji sicer poudarila, da »referendum ni odločitev o izgradnji JEK2«. Dodala je, da v GEN energiji razvijajo rabo jedrske energije v prihodnje, to pa ni zgolj JEK2, ampak vključuje tudi male modularne reaktorje (SMR).
Podobno je tudi dejal državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar. Poudaril je, da ima projekt JEK2 svojo časovnico in da je tudi točno poznano, kdaj se bodo sprejemale odločitve, ki bodo definirane kot končna investitorjeva odločitev.
»Končna investitorjeva odločitev je planirana do leta 2028. Do takrat pa tako investitor kot tudi vladni organi potrebujejo mandat za pripravo tako projektne dokumentacije, zapiranje finančne konstrukcije, izbor dobavitelja in sprejem vseh drugih strateških odločitev, vključno s potrebno zakonodajo, ki bodo kot podlaga potem vodila za sprejem končne investitorjeve odločitev,« je dejal.
Pojasnil je tudi, da predlagani referendum ni in ne more biti bianco menica za takšen projekt.
Smiselnost referenduma
Po drugi strani pa se nevladniki, ki so se udeležili sredine seje sprašujejo, zakaj sploh potem potrebujemo referendum.Gaja Brecelj iz Umanotere je poudarila, da »gre za izsiljeni referendum za legitimizacijo projekta, za katerega niti glavni investitor niti vlada v resnici ne vesta, koliko bo stal, kdo ga bo gradil, kdo ga bo financiral, kdo bo imel gospodarske koristi, kdo bo nosil finančno tveganje«.
Dodaja, da odgovorov o vseh teh stvareh še nimamo. »Nimamo pa niti načrta, kako preprečiti, da bi davkoplačevalci nosili tveganje velikih prekoračitev stroškov,« je še dodala.
Glede na to, da je tudi že bila sprejeta resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije se Brecelj sprašuje o smiselnosti referenduma.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
