Meik Wiking, Inštitut za raziskovanje sreče: Sreča na delovnem mestu lahko povzroči rast BDP-ja
OGLASNO SPOROČILO

Meik Wiking, Inštitut za raziskovanje sreče: Sreča na delovnem mestu lahko povzroči rast BDP-ja

Datum: 11. november 2019

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: Intervjuji

Tema: Ekonomija

Da, sreča na delovnem mestu lahko povzroči rast bruto družbenega proizvoda, se strinja Meik Wiking, direktor Inštituta za raziskovanje sreče in avtor knjig o sreči, ki so se uvrstile na seznam prodajnih uspešnic časnika New York Times. Ob tem pa dodaja, da je »vprašanje sreče na delovnem mestu in višjega BDP-ja tudi etično vprašanje: naj si prizadevamo za srečo zaradi sreče ali za srečo zaradi produktivnosti, ki bo povzročila rast BDP-ja?«. Po knjigah 'Hygge: umetnost dobrega življenja po dansko' in 'Lykke: dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu' je Wiking pred kratkim objavil novo delo z naslovom 'The Art of Making Memories: How to Create and Remember Happy Moments', ki ga je v preteklih dneh predstavljal v Kanadi. Intervju z njim smo opravili na daljavo, med njegovo potjo iz Kanade v Evropo, kjer se bo ustavil tudi v Sloveniji: Wiking bo na dogodku Energetike.NET 21. novembra o sreči na delovnem mestu spregovoril za predstavnike energetike.

 F8A0020Kako lahko povežemo trajnost, o kateri zdaj toliko govorimo, z nečim, kar je tako preprosto, a tako težko dosegljivo – s srečo?

Kot opažam, se vprašanje trajnosti v nekaterih kontekstih enači z žrtvovanjem, češ če želimo biti kot človeštvo bolj trajnostni, se moramo sprijazniti, da bo to šlo na račun naše dobrobiti. Razlog za to bi utegnilo biti zmotno prepričanje, da potrošnja in obilje materialnih dobrin odražata našo dobrobit. Toda sam o odnosu med trajnostjo in srečo razmišljam z drugačnega vidika. Kljub vsej kompleksnosti izraza 'trajnost' eden njegovih bistvenih, nepogrešljivih dejavnikov ostaja varnost. Uspevati kot človek predpostavlja bivanje v varnem okolju, v katerem se lahko razvijamo. Če okolje ne podpira naših temeljnih človeških potreb, kot so fizična varnost in sanitarne storitve, ki vzpostavljajo razmere za zdravo življenje, to okolje ni trajnostno. In če ni trajnostno, ne moremo uspevati. Trajnost je torej temelj srečnega življenja.

Preden ste se pridružili Inštitutu za raziskovanje sreče, ste delali za mislišče. Katere veščine in izkušnje ste lahko prenesli iz korporativnega sveta in jih uporabili tudi pri svojem delu na področju sreče?

Cilj našega dela na Inštitutu za raziskovanje sreče je premostiti vrzel med akademsko skupnostjo in javnostjo ter s tem zagotoviti dostopnost raziskovalnega dela na področju sreče. Za ta namen uporabljamo podatke, ki krojijo znanost, in zgodbe, s katerimi to znanost razširjamo.

Koliko so gospodarske družbe odprte za razprave o sreči? Se vam zdi, da so pogovorom o takih temah bolj naklonjeni ljudje kot posamezniki? V službi namreč večinoma pozabimo na srečo, saj je ne povezujemo z delom, ki ga »moramo« opravljati za preživetje. Se strinjate s tem ali bi se po vašem mnenju to moralo spremeniti in bi ljudje morali nameniti več pozornosti svojemu razumevanju tega, kar »je treba« delati za preživetje, da bi tudi to začeli dojemati kot sestavni del sreče?

Opažamo, da se gospodarske družbe čedalje bolj zavedajo pomena sreče. Če želijo ravnati trajnostno, mora biti dobrobit njihovih zaposlenih med prednostnimi nalogami, da bi to dosegle, pa morajo svojim zaposlenim zagotavljati sredstva, ki jih ti potrebujejo za opravljanje nalog. Če zaposleni ne bodo imeli sredstev za dokončanje tega, kar se od njih pričakuje, bodo brez dvoma doživljali stres. Podjetja morajo torej poskrbeti, da so zaposleni jasno seznanjeni s svojo vlogo in dolžnostmi ter pričakovanji delodajalca. Podjetje je v veliki meri odgovorno za izkušnjo zaposlenega, zato močno vpliva na njegovo doživljanje dela v povezavi s srečo. Strukturne težave v podjetju so element, nad katerim zaposleni nima nadzora ali ga ima zelo malo. Zanimivo je, da je te težave mogoče odpraviti z raziskavo o sreči, saj nam ta proces pokaže, kje stvari ne delujejo, in nas tako usmeri k področjem, ki bi jim morali nameniti več pozornosti, denimo medosebni odnosi, prijaznost, velikodušnost, zaupanje, zadovoljevanje osnovnih finančnih potreb.

Inštitut za raziskovanje sreče opravlja raziskave na podlagi indeksa zadovoljstva na delovnem mestu. Lahko povzamete ključne rezultate najnovejšega poročila, ki ste ga objavili?

V tej raziskavi smo preučili sedem dejavnikov, ki imajo pri Dancih največji vpliv na zadovoljstvo na delovnem mestu. Ugotovili smo, da na zadovoljstvo zaposlenih najbolj vpliva občutek, da je njihovo delo smiselno. Drugi dejavnik je obvladanje dela, sledijo mu vodenje, ravnovesje, vpliv, uspeh in sodelavci.

In kaj so pokazali rezultati vaše najnovejše raziskave o evropski enakosti po sreči?

Zadnje poročilo o enakosti po kriteriju sreče v evropskih državah je bila objavljena leta 2015. Za novejše podatke pa si lahko ogledate tudi Svetovno poročilo o sreči za leto 2016, ki vsebuje ugotovitve o neenakosti po kriteriju sreče.

Vaš inštitut je poleg tega objavil nekaj publikacij v danščini o tem, kako izboljšati kakovost življenja mladih. Menite, da družbena omrežja vplivajo na kakovost življenja mladih, pa tudi malo starejših še aktivnih generacij?

V najnovejšem poročilu z naslovom #SortingOutSocialMedia predstavljamo ugotovitve, do katerih nas je pripeljalo vprašanje, ali družbena omrežja res ogrožajo dobrobit mladih. Družbena omrežja je mogoče razumeti kot ojačevalnik družbene situacije, v kateri je posameznik. Če torej mladostnik doživlja ustrahovanje, lahko družbena omrežja to zanj še poslabšajo. Če pa v šoli ali v svojem socialnem krogu uživa veliko priljubljenost, bo zelo verjetno priljubljen tudi na družbenih omrežjih. Družbena omrežja pri mladih vplivajo na to, kako se učijo nastopati in delovati v družbi – tega vpliva pri starejših generacijah ni.

Kaj lahko pričakujemo od naslednjega Poročila o svetovni sreči? Pričakujete, da se bo razporeditev držav na lestvici sreče spremenila ali boste Danci še nekaj časa ostali na prvem mestu?

Mislim, da bo Danska vsaj v bližnji prihodnosti ostala na vrhu svetovne lestvice Poročila o svetovni sreči. V zadnjem letu sistem na Danskem ni doživel nobenih drastičnih sprememb. Imeli smo volitve in zdaj imamo novo vlado, ki je za nekatere vir velike sreče, za srečo drugih pa je v enaki meri škodljiva. Sicer pa se čedalje bolj posvečamo vprašanjem podnebja in trajnostnega razvoja.

Kako lahko v resnici merimo srečo – predvsem ker to pomeni daljše, trajnejše občutje?

Pri merjenju sreče upoštevamo tri dimenzije. Prva je kognitivna lestvica, ki se nanaša na ocenjeno zadovoljstvo z življenjem. Za merjenje te dimenzije sreče uporabljamo Cantrilovo lestvico, pri kateri naj bi si ljudje zamisliti dejansko lestev z letvicami, oštevilčenimi od 0 do 10, pri čemer je 0 na dnu in 10 na vrhu. Anketiranci ocenijo, kje na lestvi se v danem trenutku po njihovem mnenju nahajajo, če 0 pomeni najslabše mogoče življenje in 10 najboljše. Po tej dimenziji se Danci uvrščamo visoko, trenutno smo na drugem mestu. Druga dimenzija pomeni emotivno lestvico, pri kateri posameznike sprašujemo, kaj so občutili tisti dan, dan prej, v zadnjih dveh tednih in tako dalje. Pri tej dimenziji so nihanja največja. Zanimivo je, da na vsakodnevni ravni bolj pozitivna čustva beležimo v Latinski Ameriki. Ti dve lestvici sprožata burne razprave o tem, kaj je pomembnejše: splošno zadovoljstvo ali vsakodnevno počutje. Tretja dimenzija pa je eudaimonia, pri kateri posamezniki odgovarjajo na vprašanje o tem, kako močno občutijo svoj življenjski smoter. Tisti, ki močno čutijo, da ima njihovo življenje smisel, se visoko uvrščajo tudi na kognitivni in emotivni lestvici.

Bi rekli, da sreča na delovnem mestu lahko povzroči rast bruto družbenega proizvoda v državi?

3 0128Da. Če so zaposleni na delovnem mestu srečni, se učinkoviteje posvečajo rešitvam in reševanju problemov. Podjetju to seveda koristi, saj je tako produktivnejše. Taka povezava je logična, kajti ljudje, ki na delovnem mestu niso srečni, bodo svoje sposobnosti vlagali drugam. Je pa vprašanje sreče na delovnem mestu in višjega BDP-ja tudi etično vprašanje: naj si prizadevamo za srečo zaradi sreče ali za srečo zaradi produktivnosti, ki bo povzročila rast BDP-ja?

Glede na to, da boste na dogodku Energetike.NET En.ekonomika & Industrija 019 govorili o sreči na delovnem mestu v energetiki, kateri je po vašem mnenju najpomembnejši dejavnik, ki ga moramo upoštevati, kadar govorimo o sreči na delovnem mestu? Lahko vsaka služba postane »srečna služba« in kaj lahko sami kot zaposleni storimo, da ta postane »trajno srečna«?

Prej sem že omenil pomen tega, da se nam naše delo zdi smiselno. Dejavnik smisla ima največji vpliv na zadovoljstvo Dancev na delovnem mestu, vendar pa to ne pomeni, da tudi nekateri drugi elementi ne prispevajo pomembno k sreči, ki jo občutimo na delovnem mestu. Na to vsekakor lahko vplivamo. Vzemimo za primer obvladanje dela. Ta kategorija se nanaša na posameznikov celovit obseg znanj in veščin in na to, ali smo zaposleni na delovnem mestu, ki se z njimi ujema.

Na osebni ravni pa zaposleni lahko prispevajo k svoji sreči na delovnem mestu z jasnostjo v komunikaciji. Pomembno je, da tudi podjetje sliši, da zaposleni potrebujejo strukture in sredstva. V nasprotnem primeru bodo morali izboljšati komunikacijo o tem, kaj manjka.

Smeli energetski cilji za prehod v nizkoogljično prihodnost ali kaj potrebujejo in kako lahko k temu prispevajo energetske družbe - Kaj riše energetsko prihodnost - Energetska ekonomika in industrija ali kako skrbijo za rabo energije … To in za povrh še inspirativno predavanje o pomenu sreče na delovnem mestu Meika Wikinga, direktorja danskega Inštituta za srečo in avtorja svetovnih knjižnih uspešnic Hygge in Lykke, ki bo pripravil predavanje posebej za energetike. Vabljeni v četrtek, 21. novembra, na prav poseben energetski dogodek v Kristalno palačo, BTC! VEČ





Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

OGLASNO SPOROČILO
Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×