Nastavitve piškotkov
Leon Cizelj, IJS: Odporna energetska prihodnost bo temeljila na lastnem znanju

Leon Cizelj, IJS: Odporna energetska prihodnost bo temeljila na lastnem znanju

Datum: 02. marec 2022

Avtor: Valerija Hozjan

Kategorija: En.vizija

Tema: Zemeljski plin , Energetska politika , Jedrska energija

Evropski strateški energetski razmisleki, »z njimi pa žal tudi slovenski«, so bili v zadnjih dveh desetletjih osredinjeni predvsem na prepir o ‘čistih’ tehnologijah, pravi Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan (IJS) in od decembra lani tudi predsednik združenja evropskih jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society - ENS). V luči ruske agresije na Ukrajino in skrbi glede oskrbe z energijo je za Energetiko.NET izpostavil, da bo prihodnost v rokah tistih, ki bodo strateške razmisleke usmerili v krepitev znanja in odpornosti.

V prepiru o ‘čistih’ tehnologijah po Cizljevih navedbah »niti ni bilo važno, ali investiramo v čiste, brezogljične, ali pa morda kar v umazane in toplogredne fosilne vire, npr. zemeljski plin. Da le ni premog ali, bog ne daj, jedrska energija«. 

Kot pravi, smo vrh tega prepira najbrž doživeli v januarju 2022, ko je Evropska komisija objavila predlog taksonomije čistih energetskih tehnologij

»Tako smo v EU še pred dobrim tednom, še posebej Nemci in Belgijci, zelo velik del energetske prihodnosti odkrito stavili na ruski zemeljski plin in kitajske fotovoltaične panele in redke zemlje. Najpogumnejši, Finci in Madžari, ki so si le upali investirati tudi v jedrsko energijo, so v veliki meri stavili na ruske jedrske elektrarne. Preostali, ki smo o jedrski energiji pričeli resneje razmišljati, npr. Poljaki, Čehi in Slovenci, pa po vsej verjetnosti na ameriško tehnologijo, izdelano na Kitajskem.«

Pri tem pa je, kot nadaljuje Cizelj v svojem razmisleku, bilo le nekaj dni vojne v Ukrajini dovolj, »da je nemškim in belgijskim politikom postalo jasno, da so z opuščanjem jedrske energije ob zanašanju na ruski zemeljski plin naredili zelo veliko strateško napako«. 

Danes tako nemški ministri po njegovih besedah »na glas razmišljajo o podaljšanju obratovanja že zaustavljenim jedrskim elektrarnam, belgijska ministrica pa se otepa očitkov, da je pred nastopom ministrske funkcije delala za Gazprom. Mi smo se k sreči že pred meseci odločili, da se je smiselno pogovarjati tudi o novi jedrski elektrarni«. 

»Je res mogoče, da smo pozabili na pregovor ‘kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima’, ko smo v našem strateškem ‘prepiru o čistih tehnologijah’ dobičke ter z njimi tudi razvojno in strateško moč v dobrih dveh desetletjih skoraj v celoti prenesli v Rusijo in tudi na Kitajsko? V velesili, za kateri smo vedeli, da se svoje moči dobro zavedata in jo tudi brez pomislekov uveljavita? Spoznanje in priznanje resnice je sicer dobro znamenje, a vojna v Ukrajini in morda v naslednjih mesecih še kje, se zdi zelo visoka cena. Sprašujem se, ali je morda mogoče potegniti kakšne paralele z ravnanjem odločevalcev, ki ga je Craig Mazin opisal s stavkom »…zanikali smo resnico. In sedaj bo to potrebno plačati.«, in odlično upodobil v svoji mini seriji o jedrski nesreči v Černobilu,« izpostavlja Cizelj. 

Po Cizljevem mnenju bo prihodnost v rokah tistih, »ki bodo strateške razmisleke, raje kot v prepiranje o ‘moje je boljše kot tvoje’, usmerili v krepitev znanja in odpornosti«. Odpornost je po njegovih navedbah namreč »tisti cilj, ki omogoča priprave na znano in na velik del neznanega«. 

V naslednjih letih in desetletjih bomo tako morali v zanesljivo oskrbo z brezogljično energijo, ki bo primerno odporna tudi na podnebne in politične spremembe, vložiti ogromno raziskav, naporov, iznajdljivosti in nenazadnje tudi denarja, dodaja. 

»Če smo se v zadnjem tednu kaj naučili, se bomo pri tem oprli predvsem na lastno znanje, raziskovalce, strokovnjake in iznajdljivost. Postati bomo morali ne le bolj pametni kupci, ampak tudi raziskovalci in razvijalci novih tehnologij. In jedrska energija, vključno z malimi in modularnimi reaktorji, bo v tej prihodnosti igrala zelo pomembno vlogo. Tudi pri razvoju novih jedrskih reaktorjev bomo Slovenci enostavno morali sodelovati,« je svoj razmislek zaključil Leon Cizelj. 

»Ko te dni spremljam dogajanja v Ukrajini, mi spomini uidejo v leto 1991. Na reaktorskem centru Instituta ‘Jožef Stefan’ smo takrat v zaklonišču tehtali, kaj bi bilo najbolje storiti s krško nuklearko, ki ji je grozil napad jugoslovanskih letal. Razmislek je pokazal, da jo je najbolje zaustaviti in za vsak slučaj angažirati še nekaj gasilskih brizgaln, ki bi v primeru potrebe lahko pomagale ohlajati reaktor. K sreči smo jo takrat odnesli brez napada in brez aktiviranja gasilskih brizgaln. Je pa takratna obrambna taktika z mobilno opremo z nekaj dodatki postala svetovni standard. Resnici na ljubo, v ZDA šele po terorističnih napadih v 11. septembra 2001, po svetu pa po cunamiju v Fukušimi leta 2011. In ko je postala svetovni standard, smo tudi pri nas na cevi privarili gasilske prirobnice. In tako tudi uradno postali pripravljeni na tisto, kar se nam je zgodilo že dobrih deset ali dvajset let prej,« je v svojem razmisleku za Energetiko.NET med drugim izpostavil Cizelj.


  • Čet 5°C

  • Pet 6°C

  • Sob 5°C

  • Ned 4°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×