IEA: Zmogljivosti OVE v EU lani poskočile za 30 % in dosegle rekordno raven
Datum: 11. maj 2022
Avtor: Jeff Coelho, Montel
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
EU je v letu 2021 priključila za 36 GW novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kar predstavlja 30-odstotno povečanje glede na leto pred tem in presega prejšnji rekord 35 GW, zabeležen pred desetletjem, je v sredo sporočila Mednarodna agencija za energijo (IEA).
»Dogajanje na energetskem trgu je v zadnjih mesecih – še posebej v Evropi – ponovno razkrilo bistveno vlogo obnovljivih virov energije pri izboljšanju energetske varnosti, poleg njihove že uveljavljene učinkovitosti pri zmanjševanju izpustov,« je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol.
»Zmanjšanje birokracije, pospešitev izdaje dovoljenj in zagotavljanje ustreznih spodbud za hitrejše priključevanje obnovljivih virov energije so med najpomembnejšimi ukrepi, ki jih lahko vlade sprejmejo za reševanje trenutnih izzivov glede energetske varnosti in trga ter za ohranjanje možnosti dosege mednarodnih podnebnih ciljev,« je dejal.
Agencija ocenjuje, da imajo dodatne zmogljivosti obnovljivih virov, predvidene za leti 2022 in 2023, »potencial, da občutno zmanjšajo odvisnost Evropske unije od ruskega plina v elektroenergetskem sektorju«.
Rusija trenutno dobavlja Uniji približno 45 odstotkov uvoza plina, a si sedemindvajseterica prizadeva zaradi vojne v Ukrajini do konca letošnjega leta uvoz ruskega plina zmanjšati za 100 bcm oz. približno za dve tretjini.
Rusija po ocenah IEA zagotavlja Uniji okrog 100–200 TWh električne energije, ki izhaja iz zemeljskega plina. Napovedi agencije sicer »kažejo na postopno povečanje proizvodnje obnovljive električne energije do 180 TWh v obdobju 2021–2023, kar je skoraj enako najvišji vrednosti proizvodnje električne energije iz plina, pri kateri se zanaša na Rusijo,« je ocenila IEA.
»Širitev vetrne energije in fotovoltaike v Evropski uniji ima glede na trenutne trende vpeljave potencial, da močno zmanjša odvisnost od rabe ruskega plina pri proizvodnji električne energije. Prispevek teh nestalnih obnovljivih virov energije pa bo odvisen tudi od politik na področju ukrepov za energetsko učinkovitost, ki bodo morale nadzorovati povpraševanje, ter od politik postopnega opuščanja oz. zmanjšanja rabe premoga in jedrske energije v več državah članicah,« je sporočila IEA.
»Drugi največji trg«
EU je bila v letu 2021 poleg Kitajske drugi največji trg v smislu priključkov zmogljivosti obnovljivih virov, pri čemer je fotovoltaika zaradi pospešitve projektov v Španiji, Franciji, na Poljskem in v Nemčiji zavzela glavni del lanske rekordne rasti, ugotavlja IEA.
Dodane zmogljivosti obnovljivih virov so se lani na svetovni ravni povečale za rekordnih 295 GW, pri čemer je fotovoltaika na dobri poti, da letos zavzame 60 odstotkov svetovne rasti obnovljivih virov energije, sledili pa bi ji vetrna in hidroenergija.
»Rast obnovljivih virov pa utegne glede na trenutne usmeritve politik na svetovni ravni izgubiti zagon že prihodnje leto. Brez močnejših politik se bo leta 2023 svetovna rast novih obnovljivih virov ustavila, saj bo nadaljnji napredek na področju sončne energije izravnalo 40-odstotno zmanjšanje širitve hidroelektrarn in le malo spremenjeno stanje na področju vetrne energije,« so navedli v poročilu.
Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.
