Nastavitve piškotkov
Zemeljski plin še ostaja orožje geopolitike in predmet nacionalnih suverenosti

Zemeljski plin še ostaja orožje geopolitike in predmet nacionalnih suverenosti

Datum: 27. maj 2021

Avtor: Dr. Franc Žlahtič

Kategorija: En.vizija

Tema: Zemeljski plin , Energetska politika

Zemeljski plin je fosilno gorivo, katerega raba je povezana z energetskim prehodom in je torej še sprejemljiva. Pomemben je tudi v geopolitičnem merjenju moči, kjer je eno od aktualnih orožij srditega boja velesil. Severni tok 2 je primer merjenj moči na področju Unije, za katerega podrobnejša analiza kaže, da gre pravzaprav za boj, pri katerem so pomembni in ključni nacionalni koncepti, in to ne le energetski.

Zemeljski plin še ostaja orožje


Lanskega 26. februarja sva s kolegom mag. Dejanom Koletnikom na portalu Energetika.NET objavila članek o razmerah na evropskem plinskem trgu in plinskih projektih ter ocenila: Plinska vojna se je pravzaprav končala. Še vedno trdim, da je temu tako.

Plinovod tobogan 02 800x800pxŽe ko se je napovedovalo »zlato dobo plina« (IEA, “Are We Entering a Golden Age of Gas?”, junij 2011), se je vedelo, da bosta raba in poraba fosilnih goriv v naslednjih desetletjih zmanjšana. Takrat še nismo poznali pandemije virusa covid-19 ter tudi resnega, zavestnega in odgovornega jemanja opozoril narave je bilo manj, zaradi tega so načrti in obljube opuščanja fosilnih goriv »mehko« viseli, lebdeli nad politiki in pobudniki prihodnjih energetskih politik. Povečana nelagodnost v času pandemije in klic skupinske podzavesti: »Kaj pa, če se nam Svet res zna zrušiti?«, je v podnebno-energetskih strategijah pospešil predvsem umikanje premoga in s tem seveda iskanje nadomestnih rešitev.

Problem nadomeščanja energije premoga je resnejši tudi zaradi opuščanja jedrske energije po Evropi ali vsaj neodločne politične podpore tej energiji. Primera Černobil in Fukušima Daiči sta pač »naredila svoje« in prisilila v trezen razmislek o rabi jedrske energije tako, da se tudi akademski krogi po Evropi izogibajo jasni, enoumni podpori oziroma tudi ne-podpori tej energiji; ti raje glasneje izražajo podporo obnovljivim virom ter novim pristopom, celo drznim postopkom ravnanja z energijo in surovinami, pa tudi odpadki.

Prav zaradi tega zemeljski plin v energetiki še ostaja, podnebne strategije pa mu oziroma mu morajo puščati živeti. Brez njega in brez premoga in še ob opuščanju jedrske energetike zelo pogosto res ni nadomestila za izpadlo energijo v obnovljivih virih energije ter tudi ob neizprosnih ukrepih rabe energije.

Je pa zemeljski plin tudi edini hiter in možen nadomestek premogu, sploh v zakasnelih energetsko-podnebnih strategijah; primer daljinske oskrbe s toplotno energijo, tudi naše prestolnice.

Kakorkoli, vredno spoznanje je, da je kljub razvitemu evropskemu energetskemu trgu pravica in dolžnost države članice strategija njene oskrbe, kar opredeljuje njeno suverenost oziroma tudi energetsko suverenost. V tem duhu je brati in udejanjati tudi III. poglavje: Energetska politika Energetskega zakona. Zemeljski plin, tako nas uči sedanjost, še vedno ostaja pomemben energent in orožje v geopolitiki, kar ni prepuščati naključjem in brez nacionalnih usmeritev – strategij.

Primer Severnega toka oziroma aktualnega Severnega toka 2


Primer projekta Severni tok, še bolj pa projekta Severni tok 2 (ST2), kaže, da o njem že od njegovih idej ni enotnih mnenj in stališč, kar je popolnoma zameglilo tudi temeljna vprašanja evropske energetske politike oziroma Energetske unije in s tem tudi zakonodaje ter načina njegove uporabe v praksi. Ni naključje, da se je projekta prijelo ime »kontroverzni«. Analiza dogodkov in dejavnosti projekta ST2 od leta 2015 kaže, da je iskanje primernega zakonodajnega statusa projekta in političnih usklajevanj potekalo v okvirjih geopolitičnih teženj. To je bilo pričakovati že od ustavitve plinskega projekta Nabucco junija 2013 in ustavitve izvirno načrtovanega projekta Južni tok v decembru 2014. V njegove aktivnosti je bila vpeta tudi Slovenija oziroma je glede takrat sprejetega zakona vpeta še sedaj.

Ocenim, da so cilji in sredstva njihovega doseganja Združenih držav Amerike (ZDA) dokaj predvidljivi. Cilji Ruske federacije (Rf) so sicer predvidljivi, a so sredstva njihovega doseganja manj predvidljiva oziroma nepričakovana presenečenja. A bistven problem te igre je poligon, na katerem se izvaja preigravanje. Žal gre v tem primeru za Evropsko unijo (Unija), katere pravzaprav politično skoraj ni dojemati v tem prerivanju kljub deklariranim jasnim ciljem in politikam za doseganje teh ciljev. Detajlnejši pogled poligona kaže, da so v to igro vključene članice Unije, ki brezglavo tekajo sedaj pred medvedom ali drugič pred bikom; pogosto z zgodovinskimi argumenti, a brez zgodovinskega spomina. Princip in zaveza Sveta iz leta 2011 »Govoriti z enim glasom« sta skrita tam nekje v ozadju. Sklenem: hvaležni smo lahko članstvu v Uniji, saj se lahko pod okriljem tega privilegiranega položaja bolj lahkomiselno poigravamo v mednarodnem prostoru.

Paberki dogajanja v zvezi s ST2


V letu 2011 je družba Nord Stream AG pričela oceno možnosti širitve obstoječega prenosnega plinovoda Severni tok tako, da bi bil nov projekt sestavljen iz dveh dodatnih vodov (kasneje imenovanih Nord Stream 2 – Severni tok 2 – ST2). Na ta način bi povečali skupno letno prenosno zmogljivost iz Ruske federacije (Rf) na sever Nemčije iz 55 na 110 milijard m3. V avgustu 2012 je družba Nord Stream AG zaprosila finsko in estonsko vlado za študije poti v njihovih podvodnih izključnih gospodarskih conah za tretjo in četrto cev. Prvotna zamisel, ki je bila opuščena, je bila, da se s tem projektom prispeli zemeljski plin priključi na sistem, ki bi vodil tudi v Združeno kraljestvo.

Uvoz plina v Evropo je iz: Ruske federacije 41 %, Norveške 35 %, Alžirije 11 %, Katarja 5 %, Nigerije 3 % in ostalih virov, vključno ZDA (EU energy statistical pocketbook and country datasheets in Natural Gas, Imports and exports, FourthQuarter Report 2020, U.S. Department of Energy).

Podrobnejši pregled dogajanj od leta 2015 je tako obsežen, da za našo razpravo povzamemo le nekaj pomembnejših dejstev:

  • Junija leta 2015 Gazprom, Royal Dutch Shell, E.ON, OMV in ENGIE podpišejo sporazum o graditvi ST2.
  • Leta 2016:
  1. Marca osem članic Unije podpiše geopolitično podprto nasprotovanje ST2.
  2. Pravni status projekta ST2 tudi zaradi geopolitičnih razmerij ni bil enoumen, jasen, v političnih krogih si je pridobil vzdevek »meglen«. Razumljivo je, da se gradnja tako pomembnega infrastrukturnega projekta, kot je ST2, ne more zgoditi v pravni praznini. To bi bilo tudi v nasprotju z interesom gospodarskih subjektov, saj med drugim ne bi imeli varnosti, morebitno obratovanje takšnega projekta skladno z rusko zakonodajo na področju Unije pa bi bilo nedopustno. Podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič je 6. aprila 2016 podprl mnenje, ki ga je izoblikoval Generalni direktorat za energijo Komisije. Ta je opredeljeval kot ključno uporabo energetske zakonodaje Unije. Poudaril je potrebo po doseganju »pravnega okvirja« za ST2, ki mora upoštevati »ključna načela« energetske in okoljske zakonodaje Unije. Določeno je bilo, da se morajo ta načela uporabljati tudi za priobalno infrastrukturo v pristojnosti držav članic, vključno z njihovimi izključnimi ekonomskimi področji.
  • Leta 2017:
  1. Aprila Uniper, Wintershall, ENGIE, OMV in Royal Dutch Shell podpišejo sporazum o financiranju ST2 z družbo Nord Stream 2 AG.
  2. V decembru nemški organ izda prvo delno dovoljenje za izgradnjo ST2 v Baltskem morju.
  • Leta 2018:
  1. Januarja Nemčija projektu ST2 izda dovoljenje za gradnjo in obratovanje v nemških vodah.
  2. Kanclerka Merkel v aprilu trdi, da ST2 ne sme vplivati na nesoglasja med Ukrajino in Rf ter na energetsko oskrbo prek Ukrajine.
  3. Ukrajinski predsednik Porošenko oceni ST2 kot »tragično zgodovinsko napako«.
  4. Junija predsednik Trump projekt ST2 oceni kot element podrejanja Nemčije Rf in Nemčijo odvisno od ruskih energetskih virov.
  5. Po političnih pogovorih med Ukrajino, Rf, Unijo in Nemčijo ter po napovedanih sankcijah ZDA se 30. avgusta v nemških vodah prične gradnja ST2.
  6. Septembra Nemčija zagotovi, da bo določila lokacijo za terminal utekočinjenega zemeljskega plina, ki bo vstopna točka predvsem za ameriški plin. Doslej ni bila sprejeta dokončna odločitev o tej investiciji (zanimivo je, da so se ponovno pojavile že nekaj desetletij stare lokacije).
  7. Proti koncu leta Nemčija ne umakne politične podpore projektu kljub ocenam ZDA, da te še niso uporabile vseh orodij za zaustavitev projekta.
  • Leto 2019 ocenimo kot leto poglobljene politične krize, ki jo zaznamujejo pretnje in sankcije podjetjem, sodelujočim v projektu, tako da švicarsko podjetje Allseas, ki izvaja dela na morju, ustavi dela 22. decembra, ruska in ukrajinska stran pa na nivoju družb podpišeta sporazum o prenosu plina prek Ukrajine za obdobje petih let.
  • Leta 2020:
  1. Po pogovoru z Merklovo v januarju Putin oceni, da je realen rok za izvedbo projekta v prvi četrtini leta 2021.
  2. Tudi v februarju minister Altmaier ponovno oceni, da bo Nemčija v prihodnje zaradi energetskega prehoda potrebovala več in ne manj plina.
  3. Maja Rusija kljub grožnjam ZDA na gradbišče napoti svojo ladjo Akademik Cherskiy, ki nadomesti plovilo podjetja Allseas.
  4. V juniju ZDA predstavijo obširnejši paket sankcij proti Rf, kar v razpravah zavrača večina strank nemškega parlamenta.
  5. V avgustu se primer ST2 politično poveže s primerom Alekseja Navalnega (ta se zdravi v Nemčiji), kljub izjavi Merklove, da je treba primera obravnavati ločeno, vendar pa postane nemška politika kritična do »nehumane ruske politike«.
  6. Septembra več poslancev Evropskega parlamenta pozove k ustavitvi projekta ST2.
  7. Certifikacijska družba DNV-GL novembra prekine overitev plovila zaradi sankcij, ki bi potencialno temeljile na Aktu o energetski varnosti Evrope – Protecting Europe’s Energy Security Act (PEESA) U.S. Department of State.
  8. Sredi decembra polaganje cevi nadaljuje rusko plovilo Fortuna, ki konec leta zapusti področje, kar je mogoče razumeti, da je gradnja v nemških vodah večinoma končana.
  • Leta 2021:
  1. Kongres ZDA s 1. januarjem odobri nove sankcije za podjetja, sodelujoča v projektu ST2.
  2. Parlament nemške zvezne dežele Meklenburg-Pomorjansko (Mecklenburg-Vorpommern) sredi januarja ustanovi fundacijo – »Sklad za zaščito podnebja dežele Meklenburg-Pomorjansko«. To utemeljuje z nujnostjo zemeljskega plina za energetski prehod Nemčije. Sklad prevzame breme izgradnje projekta. Sklad z 20 milijoni evrov financira konzorcij NorthStream 2/Gazprom. Fundacija je javna in neprofitna organizacija ter se tako izogne sankcijam. Vendar je financiranje in poslovanje te fundacije lahko tvegano za banke, saj lahko to vpliva na njihovo certificiranje skladnosti bančništva.
  3. Kljub konkretnim sankcija Merklova izjavi, da ne spreminja svojega temeljnega stališča o neobstoju projekta.
  4. Francija 1. februarja pozove Nemčijo k zaustavitvi projekta v luči primera Navalni.
  5. Plovilo Furtuna kljub sankcijam nadaljuje aktivnosti v danskih vodah.
  6. Administracija predsednika Bidna v sredini februarja opcijsko razmišlja o pogajanjih z Berlinom, kar bi vključevalo tudi odnose z Ukrajino.
  7. Po burnih aktivnostih okoljskih organizacij Zvezna pomorska in hidrografska agencija Bundesamt für Seeschifffahrt und Hydrographie (BSH) začasno prekliče gradnjo do konca maja.

Nekaj dejstev o geopolitični vojni in ST2


V nasprotju z Rf, ki smatra projekt ST2 kot komercialni projekt, ZDA trdijo, da je ta projekt političen. In prav to upravičuje uporabo mehanizma sankcij, ki sodijo pod ameriški zakon The Countering America's Adversaries Through Sanctions Act (CAATSA) iz leta 2017 ter Protecting Europe’s Energy Security Act (PEESA) iz leta 2019.

V okviru tega je zasidrano tudi neodobravanje trgovinske politike Unije in zlasti Nemčije s strani predsednika Trumpa. To po mnenju ameriške politike »krepi ruske finančne zmožnosti, medtem ko ZDA v okviru NATA porabijo neprimerljivo večje količine denarja«. V kontekstu tega je tudi argument, ki pravi, da namenja Nemčija obrambi in vzdrževanju 50.000 ameriških vojakov le 1,5 % BDP-ja.

Washington je vedno nasprotoval projektu ST2 v imenu evropske energetske neodvisnosti, saj je trdna namera ZDA postati ena glavnih držav dobaviteljic plina Evropi, predvsem plina iz skrilavcev. V ta namen izvaja Washington vrsto povezanih dejanj, ki so prepletena v politična razmerja s Poljsko, v usmeritve Pobude Treh morij (iniciativa dvanajstih držav Unije med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, tudi Slovenije, ki spodbuja dialog med članicami; zanimivo je, da prošnje Nemčije za članstvo »niso opazili«) ter v doktrini NATA. Z vidika Pobude Treh morij bi ta ZDA omogočila oblikovanje koridorja za dotok ameriškega utekočinjenega plina v Unijo, zlasti na področje teh držav, ter na ta način omejila vpliv ruskega plina.

Dejstvo je, da večini zahodnih politik ni uspelo doseči njihovega osnovnega cilja do Rf – vzpostavitve stabilnega in obvladljivega odnosa z Moskvo. To je pripisati predvsem njihovim razmišljanjem in ustvarjanju paradigem, ki so pogosto nerealne ali preprosto pomanjkljive. Prav to potrjuje tudi zanimiva analiza »Myths and misconceptions in the debate on Russia, How they affect Western policy, and what can be done«, objavljena 13. maja 2021. V tej analizi kar sedemnajst avtorjev razčlenjuje 16 predsodkov, ki so vtkani v zahodno diplomacijo in s tem tudi v relacije z Rf. Prav ti predsodki, ki jih analiza pojasni in argumentirano zavrže, bi naj pomagali zahodnim diplomacijam oblikovati stališča za nova globalna razmerja. Ta razmerja so se predvsem zaradi vzhajajočih vzhodnih gospodarstev temeljito spremenila ter ob tem povezala, vpletla Rf gospodarsko, finančno ter seveda tudi energetsko.

Bidnova vlada je odločena, da spoštuje PEESA iz leta 2019, saj je nasprotoval ST2 tudi v obdobju, ko je opravljal podpredsedniške naloge Obame, vendar je njegov cilj tudi popraviti odnose z Evropo in Nemčijo. Na ta način pa je soočen z doseganjem kompromisov s Kongresom.

Januarja 2021 je Kongres ob obrambnem proračunu izglasoval tudi sankcije. Te zajemajo zavarovalnico AXA, certifikacijsko družbo DNV GL, dobavitelja plovil Pioneer Spirit, švicarsko-nizozemsko družbo ter skupaj 120 pravnih in fizičnih oseb.

Odzivi nekaterih držav na projekt ST2


Z izgradnjo ST2 se spremeni tudi plinska podoba držav, predvsem tistih, preko katerih poteka prenos ruskega plina, in tistih, na katerih plinskih trgih so ruske molekule plina prevladujoče. Poseben kompleksen primer je Ukrajina, katere prihodek od prenosa plina prek Ukrajine znaša 7 milijard EUR na leto. Z morebitno ukinitvijo prenosa plina prek Ukrajine postane oskrba s plinom prvovrstno nacionalno vprašanje energetske odvisnosti Ukrajine od Moskve.

Popolnejšo podobo projekta ST2 nudi tudi analiza držav Višegrajske skupine (Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška). Nezanemarljivo je, da so se te priključile NATU pred pridružitvijo Uniji. Vzrok temu so utemeljeni zgodovinski razlogi, izhajajoči iz sovjetske in nemške invazije oziroma močnega strateškega vpliva. Najverjetneje je to zapuščanje okostenelih okvirjev tudi vzrok njihovega svojskega kreiranja nekaterih gospodarskih vprašanj, v katere lahko štejemo tudi oživitev gospodarstev in energetske prehode. Znotraj Višegrajske skupine ni poenotenega pogleda na projekt ST2. Podobno kakor Ukrajini tudi Slovaški pomembno upadejo dohodki od prenosa zemeljskega plina prek države, ko bo ST2 obratoval. Druge članice Višegrajske skupne tako kakor Baltske države težijo k raznolikosti oskrbe ter utirajo pot utekočinjenemu plinu, predvsem ameriškemu.

Trenutna napoved usode in vpliva ST2 ter kaj se je naučiti


Trenuten razplet dogodkov se nagiba k napovedi, da bo projekt ST2 končan v naslednjih dveh mesecih. Za dokončanje del sta na voljo plovilo Fortuna in Akademik Chersky. V prid oceni o dokončanju projekta so tudi Bidnove aktivnosti v tem mesecu maju.

ST2 je le del svetovne gospodarske vojne. ZDA so v tem primeru ponovno pokazale, da se odzivajo agresivno ter da lahko vsiljujejo svoje odločitve s pomočjo več mehanizmov po svetu in tudi v Evropi. Rf je delovala vztrajno, nepopustljivo in kolektivno z nemškim »strojem«. Predvsem ta je že in še prejema »račune« za svojo nepopustljivost iz one strani Atlantika.

Primer ST2 kaže tudi na meje v Evropi z različnimi interesi ter kaj je kdo pripravljen za uveljavitev svojih načel in interesov zastaviti. Izzivalno lahko rečem, da je v primeru ST2 Unija mehak podplat ZDA, Rf in tudi Kitajcev.

V primeru ST2 se je kot ključno izkazalo vztrajanje na nacionalnih konceptih, ki jih lahko in moraš zagovarjati tudi v mednarodnem prostoru in razmerjih, saj lahko le tako postavljaš svojo ceno ob tehtanju argumentov in trgovanju z blagri in manki. Koncepti se generalno ne spreminjajo kot vreme, so plod strateškega razmisleka ter hotenj in ne trenutna naloga državne administracije, ki mora zagotoviti programe administraciji Unije.

Z obratovanjem ST2 bodo tisti, ki v tem projektu sodelujejo, pospešeno oblikovali »tržne plinske modele«, ki jim bodo po meri. Regulatornih možnosti, podprtih z znanjem in zakonodajo, ne manjka, njihove politike jih bodo srčno podprle. Tudi zgodovinski spomin bo ob tem v pomoč.

V Uniji ni pričakovati velike politične podpore plinskim projektom, predvsem pa ne tistim, ki doslej niso bili realizirani in so bili le »pribiti« na seznam projektov skupnega pomena Unije. Za njih je čas dokazal, da niso zreli za realizacijo v konceptu razvijajočega se plinskega trga. Smo pa tudi v obdobju, ko se vse jasneje riše horizont umika fosilnih goriv, pa ne le premoga.

Dr. Franc Žlahtič, strokovnjak za energetiko

Stališča avtorja ne odražajo nujno stališča uredništva Energetike.NET.


  • Pon 6°C

  • Tor 4°C

  • Sre 5°C

  • Čet 4°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×