Pandemija novega koronavirusa in podnebna kriza sta priložnost, da se Evropska unija (EU) in z njo Slovenija preobrazita v zeleno in bolj pravično družbo, so poudarili udeleženci petkove spletne razprave ‘Zeleni dogovor po pandemiji’, ki jo je gostila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Da je zeleni dogovor korak v pravo smer, vendar pa ima pomembne pomanjkljivosti, je ob tem dejal Taj Zavodnik društva Focus.

Tako zeleni dogovor kot tudi predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira EU (MFF) in sklad za okrevanje so koraki v pravo smer in dokaz, da so vlade sposobne sprejemanja na znanosti temelječih ukrepov, je poudaril Zavodnik. »Zeleni dogovor je pozitiven korak naprej, vendar ima ključne pomanjkljivosti«. Tako bi bilo treba v okviru načrta okrevanja zagotoviti, da se finančni tokovi preusmerijo v podnebno-nevtralne tehnologije, konec pa je treba narediti tudi subvencijam za fosilna goriva.

»Nujni so tudi jasni kriteriji, kaj se sme financirati v okviru zelenih in okoljskih ukrepov in česa ne. V tem delu je zeleni dogovor preveč fleksibilen.« V Focusu se zavzemajo tudi za zvišanje cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do 2030, in sicer za 65 odstotkov.

Glede Slovenije je Zavodnik  opozoril na neskladje med porabo finančnih sredstev iz prejšnjega obdobja ter cilji iz podnebno-energetskega zakona. Pri tem je izpostavil širjenje cestnega omrežja in plinske projekte. Z ozirom na pravični prehod je Zavodnik izpostavil, da si brez zaprtja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) težko prizadevamo za zagotovitev okoljskih ciljev. Pri tem je po njegovih navedbah ključno preseganje dileme med delovnimi mesti, razvojem skupnosti in ohranjanjem okolja. Ob prekvalifikacijah prizadetih delavcev je treba zagotoviti alternativen razvoj npr. v obliki skupnostnih projektov, solastništva ipd., je izpostavil.

»Denar bo na voljo, mi pa se namesto, da bi preizpraševali celoten obstoječ družbeno-socialen ustroj, ukvarjamo z zelo partikularnimi problemi,« je bil kritičen.

Kot je izpostavil filozof in okoljski analitik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Luka Omladič, smo danes poleg pandemije novega koronavirusa priča obrisom precej večje krize, saj gre za tveganje zloma podnebja, ekosistemov in biosfere. »Okrevanje gospodarstva je priložnost za radikalno preobrazbo, če želi naša civilizacija preživeti. Zeleni dogovor je lahko identifikacijska točka nove politike Evrope in posledično sveta.«

Po njegovih navedbah je znanost najbolj zanesljiv vir o realnosti. »Če ne storimo radikalnih korakov, in to zelo hitro, nas bo realnost udarila po glavi.« 

Zeleni dogovor je primerjal s t.i. novim dogovorom (New Deal) v ZDA iz 30. let minulega stoletja: »Ne bi smeli poudarjati zgolj zagona gospodarstva, temveč mora priti do novega družbenega dogovora, ki bo omogočil tudi pravičen prehod. Nova realnost bo morala imeti za cilj povečanje družbene enakosti in blaginje, ne zgolj porazdelitve bremen. Na tem, ali ga bodo državljani sprejeli, bo namreč dogovor obstal ali padel,« je še poudaril.  

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) dr. Metka Gorišek je izpostavila, da si je Slovenija zadala cilj samozadostnosti na področju okoljske infrastrukture, zlasti pri predelavi ostankov odpadkov ter odpadnega blata, ki naj bi jih bodisi predelali v nove izdelke bodisi sežgali ter tako nadomestili fosilna goriva v energetski mešanici. V ta namen naj bi izkoristili sredstva iz MFF. 

Po njenih navedbah Slovenija vseh fosilnih virov energije ne more nadomestiti s sončno in vetrno energijo. »Določen del jih bo nadomestila s hidroelektrarnami (zlasti na srednji Savi), tudi jedrske energije ne bomo mogli izpustiti, če želimo izpolniti podnebne cilje.« Slednji morajo biti po njenih navedbah visoki, a obenem realni. 

Kar zadeva projekte, ki bi jih Slovenija lahko financirala iz sklada za okrevanje, je dr. Goriškova dejala, da vlada spodbuja potencialne vlagatelje (javne kot tudi zasebne) k pripravi projektov. V fazi izbire pa bo upoštevala tiste, za katere je realna realizacija v prihodnjih 3 letih. Projekti morajo biti časovno izvedljivi, ne zgolj dobri, je izpostavila.

Za socialno državo je potrebno delujoče gospodarstvo

Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP) je menila, da je zeleni dogovor za Evropo - zlasti v kontekstu okrevanja po pandemiji - priložnost, da podpremo tiste projekte, ki bodo imeli bistven vpliv na izboljšanje stanja okolja. Med projekti je izpostavila krožno gospodarstvo, vlaganja v javni promet ter v železniško infrastrukturo, kar je za Slovenijo kot tranzitno državo še posebej pomembno. Obenem bo po njenih navedbah treba poskrbeti tudi za prekvalifikacijo delavcev v sektorjih in regijah, ki jih bo energetski prehod najbolj prizadel. Kot je poudarila, bodo nujna vlaganja v nova delovna mesta, saj bomo le tako dosegli, da bo prehod čim lažji. »Toda če želimo ohraniti socialno državo, potrebujemo delujoče gospodarstvo,« je še spomnila. 

Kar zadeva zvišanje ciljev pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, pa meni, da se je treba zavzeti za bolj realistične cilje. »Cilj 60- do 65-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ do leta 2030 je previsok in ga ne bo mogoče doseči.« V stranki se, kot je dejala, zavzemajo za 50-odstotno zmanjšanje do leta 2030.

V zvezi z zavezo, da bi bilo 30 odstotkov projektov iz evropskega proračuna po letu 2020 namenjenih podnebnim oz. okoljskim projektom, pa je Novakova dejala, da bodo kriteriji sicer določeni na ravni EU, medtem ko bodo za uresničevanje zakonodaje in izvedbo projektov odgovorne države članice. 

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew) je v zvezi z dogovori o prihodnjem financiranju EU, zlasti na področju boja proti podnebnim spremembam, menila, da je prav, da ima Evropski parlament ambiciozne cilje, saj države članice pogosto bolj sledijo lastnim kot skupnim interesom: »Kar zadeva podnebno ukrepanje, čas prehiteva nas in ne obratno,« je opozorila. Zavzela se je za uvedbo različnih lastnih virov Unije, s katerimi bi financirali oživitev gospodarstva po pandemiji in še zlasti prehod v zeleno in pravično družbo. Konkretno je izpostavila uvedbo davka na nereciklirano plastiko, uvrstitev letalskega in ladijskega prometa v evropsko shemo trgovanja z emisijami (ETS) ter ogljični uvozni davek. 

»Ključna je ambicioznost, da dosežemo cilje. Trenutne okoliščine nam omogočajo zasnovo za nov koncept družbe, ki bo bolj socialna in zelena. Poleg aktualnih politik, kot so zmanjševanje socialnih razlik, zdravstvo in dolgotrajna oskrba, ne smemo izpustiti izpred oči podnebnih ciljev in ukrepov.«

Glede slovenskih projektov je izrazila bojazen, da bo država skušala počrpati sredstva od projekta do projekta za kratkoročne koristi. »V Sloveniji ni dolgoročne in splošne strategije.«

Slovenija je po njenih navedbah država članica EU, ki bistveno počasneje od ostalih držav članic povečuje delež obnovljivih virov energije (OVE). Med prioritetami naše države je izpostavila vlaganja v javni promet, železnice, energetsko obnovo stavb in industrijskih obratov ter subvencije za nakup avtomobilov na električni pogon.