Z zakonom o infrastrukturi za alternativna goriva vzpostavljene pravne podlage za priložnostno polnjenje in plačila s karticami
Datum: 07. marec 2023
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Promet
, Energetska politika
Zapletenost ekosistema deležnikov na področju polnilne infrastrukture za električna vozila otežuje vpliv države na oblikovanje končne cene polnjenja, pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). So pa v predlogu zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva (ZIAG) vzpostavljene pravne podlage za sistematično spremljanje cen električnega polnjenja, da bodo te primerne, lahko in jasno primerljive ter pregledne, so pojasnili za Energetiko.NET. V predlogu zakona je naslovljeno tudi področje priložnostnega polnjenja in plačila s plačilnimi instrumenti.
Ponudniki storitev polnjenja za električna vozila ne prodajajo električne energije, ampak storitev polnjenja, pri čemer je cena storitve polnjenja strukturirana. Poleg stroška porabljene električne energije običajno vsebuje tudi administrativne stroške, stroške upravljanja, stroške najema polnilne infrastrukture, stroške informacijsko-komunikacijske tehnologije, materialne in druge stroške, so nam pojasnili na pristojnem ministrstvu.
Tudi deležnikov polnilne infrastrukture je več - poleg že navedenega ponudnika storitev polnjenja še upravljavec polnilnega mesta, lastnik polnilnega mesta, lastnik merilnega mesta, na katerega je polnilno mesto priključeno. Obenem se lahko isti deležnik pojavlja v več vlogah, ni pa to nujno, prav tako imajo deležniki med seboj vzpostavljena različna poslovna razmerja, ki niso javna, so zapletenost ekosistema deležnikov na področju polnilne infrastrukture za električna vozila opisali na ministrstvu. Dodajajo sicer, da bo lahko vlada v posebnih primerih zavoljo zaščite potrošnikov sprejela ukrepe regulacije cen polnjenja električnih vozil, kot so določitev elementov cene in regulacija sestavin cene, določitev mehanizma cene ali določitev najvišje cene.
Sofinanciranje naložb
V predlogu ZAIG je prav tako predvidena pravna entiteta, tj. Center za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu (vlogo bo prevzel Borzen), ki bo izvajal aktivnosti za sofinanciranje naložb za vzpostavitev ustrezne polnilne in oskrbovalne infrastrukture, za spremembo strukture voznega parka ter drugih podpornih ukrepov, določenih z ZIAG.
Sofinanciranje bo po pojasnilu ministrstva potekalo preko javnih pozivov in javnih razpisov ter v skladu z usmeritvami iz akcijskega načrta.
Za izvedbo podeljevanja finančnih spodbud in subvencij bo obenem pripravljen podzakonski akt (uredba), ki bo urejal tudi področje dodeljevanja državnih pomoči. Vrste spodbud, pogoje in merila za njihovo dodelitev, vrste upravičencev do posameznih spodbud, način vodenja evidenc in poročanje bo sicer podrobneje določila vlada, zato na ministrstvo ne vidijo, v katerem delu zakona ZIAG »bi lahko bile ovire, da bi dostop do finančnih spodbud potekal nediskriminatorno, saj predlog ZIAG podrobneje ne določa pogojev, upravičencev ali višine sofinanciranja«.
Kot smo poročali, naj bi bile po novem subvencije odvisne od prihodkov in finančnega stanja kupca električnega avtomobila. Po oceni Primoža Lemeža iz društva Emobility naj bi se posledično zgodilo to, »da tisti, ki bi bili upravičeni do subvencije, ne bodo kreditno sposobni, tisti pa, ki bi si električni avtomobil lahko kupili, pa ne bodo upravičeni do subvencije«.
Priložnostno polnjenje
Uporabniki električnih vozil in ostali strokovnjaki na tem področju obenem že vrsto let opozarjajo tudi na slabo delujočo in za uporabnika komplicirano uporabo polnilnih postaj.
Kot so nam povedali na ministrstvu, so v predlogu zakona naslovili tudi področje priložnostnega polnjenja in plačila s plačilnimi instrumenti.
To pomeni, da morajo upravljavci javno dostopnih polnilnih mestih uporabnikom električnih vozil omogočiti priložnostno polnjenje, ne da bi se ti morali registrirati ali skleniti pogodbo z upravljavcem ali ponudnikom storitve polnjenja. Pri tem pa morajo biti priložnostna cena in vsi njeni sestavni deli končnim uporabnikom znani pred začetkom polnjenja.
Prav tako morajo upravljavci na plačljivih javno dostopnih polnilnih mestih visokih moči 43 kW in več omogočiti priložnostno polnjenje z uporabo plačilnega instrumenta prek terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, vključno z vsaj eno od naslednjih možnosti: čitalniki plačilnih kartic ali naprave z brezstično funkcijo, ki lahko preberejo vsaj plačilne kartice, so nam še pojasnili na ministrstvu.
