Do energetske tranzicije z aktivnimi odjemalci, ki imajo možnost odprtega izobraževanja
Datum: 09. julij 2020
Avtor: Alenka Lena Klopčič
Kategorija: En.vizija
Tema:
Energetska politika
, En.vizija
Slovenija je, tako kot druge države članice EU, na poti smelih ciljev, ki jo bodo vodili v nizkoogljično prihodnost. To pa seveda zahteva tako ustrezne infrastrukturne načrte kot primerno zakonodajno ozadje, kar je izziv tako za energetske družbe kot za pristojno ministrstvo. Zato je še kako pomembno, da imamo pred očmi ne le posamezne korake, pač pa končni cilj, ki nas bo – prek energetske tranzicije torej – vodil v dokončno dekarbonizacijo, je v nedavnem virtualnem dogodku, s katerim se je pričelo 4-dnevno globalno srečanje strokovnjakov za odprto izobraževanje, imenovano OE4BW (Open Education for a Better World) 2020 Yearly Eduscope, nanizal Silvo Škornik z ministrstva za infrastrukturo. – V nadaljevanju dogodka je bilo večkrat zaznati tudi sporočilo, da je pogoj za dejansko energetsko tranzicijo energetike 'stvaritev' karseda aktivnih odjemalcev – to pa vključuje tudi odprte izobraževalne programe.
Kot je prav tako v uvodnem delu virtualnega dogodka OE4BW spomnil Joachim Balke z generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji, je v ospredju energetske tranzicije in podnebne nevtralnosti na koncu aktiven porabnik oz. odjemalec in prav zato so projekti, kot ti razviti v okviru SDG7 Huba programa OE4BW, ki se posvečajo odprtim izobraževalnim projektom, še kako pomembni. »Nihče namreč ne sme ostati zadaj – nobena regija, nobena država in noben državljan,« je ponovil v pokoronskem obdobju pogosto slišan stavek in se navezal na evropski zeleni dogovor.Od samoumevnega dostopa do energije …
Jasno je, da bo zaveza EU, da preide v nizkoogljično prihodnost, zahtevala ukrepe v mnogo širšem smislu, ne le v energetiki, zato je tudi Komisija, tako Balke, trenutno v fazi 'revidiranja' zastavljenih ciljev do leta 2030, ki pa jih je treba uskladiti tudi s pokoronskim okrevanjem.
Na pravico vsakega posameznika do dostopa do energije, in to po možnosti čiste energije, je nadalje spomnila Roberta Quadrelli z Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki je poudarila, da je bilo v letu 2018 brez dostopa do električne energije še vedno 789 milijonov ljudi (v letu 2010 kar 1,2 milijardi), brez možnosti 'čistega kuhanja' 2,8 milijardi (v letu 2010 tri milijarde), delež obnovljive energije v končni porabi pa je leta 2018 znašal 17,3 odstotka in le odstotek manj v letu 2010.
… do odprtega izobraževanja za vse
Da so prav številke ključne za strateške odločitve, pa je v panelu o pomenu programov odprtega izobraževanja izpostavila Mojca Drevenšek, sokoordinatorka SDG7 (energetskega) Huba programa OE4BW, sicer za predstavnica EN-LITE društva za spodbujanje energetske pismenosti, ki stoji tudi za projektom iEnergy Open Library.
O projektu 'iEnergy Open Library': Vzpostavitev globalne knjižnice odprtega izobraževanja o energiji in energetiki nastaja v okviru EN-LITE društva za spodbujanje energetske pismenosti, ki v Sloveniji že od leta 2014 pripravlja izobraževalna in ozaveščevalna gradiva o pomenu energije in energetike. iEnergy odprta knjižnica je tako odprla svoja virtualna vrata na dan včerajšnjega virtualnega dogodka. V njej je mogoče najti gradiva, ki so nastala v okviru projekta EN-LITE, pridružila pa se jim bodo gradiva avtorjev energetskih odprtih izobraževalnih projektov iz SDG7 Huba programa OE4BW in drugih avtorjev. Med drugim bo iz knjižnice omogočena povezava na brezplačno dostopne spletne tečaje izobraževalne platforme InnoEnergy in na gradiva za krepitev energetske pismenosti (Energy Literacy Framework), razvita pod okriljem ameriškega ministrstva za energijo (US Department of Energy). Omogočeno bo iskanje po ciljih trajnostnega razvoja, ki so povezani z energetskim ciljem SDG7 (na primer zdravje in dobro počutje, podnebni ukrepi, trajnostna mesta in skupnosti itd.), načelih energetske pismenosti, avtorjih in organizacijah. Izdelavo digitalne knjižnice iEnergy Open Library, ki nastaja v naprednem sodelovalnem okolju MiTeam, je v okviru programa NGO Small Grants podprlo Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.
Z vidika (energetske) industrije pa so dandanašnji 'vroče iskane' vrhunske veščine in sposobnost sprejemanja odgovornosti, tudi korporativne oz. skupnostne, je nakazala dr. Inge de Waard z EIT InnoEnergy, ki slednje prepoznava tudi kot predpogoj za čim bolj učinkovito energetsko tranzicijo. Če si kot industrija prizadevamo za prihodke iz zelene energije, moramo biti pripravljeni tudi investirati v razvoj za to potrebnih veščin in kompetenc, je še menila de Waardova.
Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.
PREVERITE TUDI
-
17.10.2019 - Odprto izobraževanje ali kako opolnomočiti državljane za uspešen energetski prehod
-
05.02.2020 - Podatki, podnebne spremembe in politike
-
05.03.2020 - K razvoju napredne globalne platforme odprtega znanja o energiji in energetiki prispeva tudi Slovenija
-
11.06.2020 - Lahko upamo, da bo okrevanje po koronavirusu zeleno?
-
17.06.2020 - Sredstva EU za okrevanje bodo usmerjena v energetske projekte, primerne za prihodnost
-
19.06.2020 - Sredstva, namenjena zelenemu okrevanju, bomo morali porabiti smiselno
-
22.06.2020 - IEA v svojem načrtu predlaga 3 bilijone dolarjev investicij za trajnostno zeleno okrevanje
-
25.06.2020 - EUSEW: Svet potrebuje gospodarsko rast, a tudi čisto energetsko prihodnost
-
02.10.2020 - Vpliv pandemije novega koronavirusa na vedenje odjemalcev energije