Vzpostavitev pogojev za prehod v nizkoogljično družbo tudi energetski izziv
Datum: 18. maj 2021
Avtor: Alenka Lena Klopčič
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, En.vizija
, Energetska učinkovitost
, Jedrska energija
»Če zares želimo v nizkoogljično prihodnost, bomo v našem elektroenergetskem sistemu potrebovali jedrsko energijo - ali pa bomo za električno energijo plačevali več,« o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji pravi Simon Muhič z novomeške Fakultete za strojništvo.
»Za vse energije velja zakon o ohranitvi, kar pomeni, da je ne moremo porabiti; jo pa zato stalno pretvarjamo in rabimo, nikoli pa torej ne 'porabimo',« je na dogodku Fakultete za uporabne družbene študije o alternativnih virih energije in nizkoogljični Evropi, ki ga je v okviru programa Jean Monnet Chair organiziral prof. dr. Matej Makarovič, na njem pa je sodelovala tudi Energetika.NET, uvodoma spomnil prof. dr. Simon Muhič z novomeške Fakultete za strojništvo in inštituta INOVEKS. In nadalje - ko govorimo o izgorevanju goriv, je zelo pomembno, da se zavedamo, da so produkti, ki nastajajo pri zgorevanju tako obnovljivih (biomasa) kot neobnovljivih virov (fosilna goriva), škodljivi za zdravje ljudi in za okolje, se je Muhič navezal na podnebne izzive, ki ležijo tudi pred Evropo. Biomasa je sicer 'CO2-nevtralna', toda njeno nepravilno kurjenje je okolju neprijazno, zato bi veljalo razmisliti o tem, kako ta vir v večji meri nameniti za soproizvodnjo toplote in električne energije, ob tem dodaja.
Raba energije po svetu strmo gor, v Sloveniji rahlo dol
Kot je prikazal strokovnjak, raba energije po svetu strmo narašča, pri tem pa še vedno glavnina energije prihaja iz fosilnih goriv - premoga, nafte in plina -, kar je trend že vse od začetkov industrijske revolucije oz. od izuma parnega stroja. Danes Azija rabi toliko energije kot Severna Amerika, Evropa in Srednji Vzhod skupaj, Južna Amerika in Afrika pa po drugi strani rabita manj energije kot celotna Evropa, je nanizal.
V Sloveniji raba energije nekoliko upada, je pa bil denimo v letu 2019 največji delež električne energije proizveden v nuklearki (43 %), sledijo obnovljivi viri energije, vključno s hidroenergijo (32 %), nato energija iz premoga (25 %). Večino energije, namenjene končni rabi, sicer v Sloveniji namenimo prometu (skoraj 40 %), sledi gospodinjski odjem (21 %), kmetijstvo in drugo. V gospodinjstvih se kar 62 odstotkov energije rabi za ogrevanje prostorov, od tega skoraj 40 % energije prihaja iz lesnih goriv, je prikazal.
Leta 2030 na 200 % zmogljivosti planeta!
»Trenutno se naš planet izkorišča s faktorjem 1,7 glede na faktor možnosti samoobnove,« je opozoril Simon Muhič in dodal, da bo glede na ta trend do leta 2030 naš planet izkoriščen že 200-odstotno. »Ključno je zavedanje, da je vzpostavitev pogojev za prehod v nizkoogljično družbo tudi energetski izziv, pri tem pa sta pomembna cilja povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije.« Strokovnjak je omenil študijo, ki je že pred desetletjem prikazala, da na proizvedeno enoto največje emisije povzroči lignit, sledi premog, med viri, ki prispevajo k emisijam v celotni življenjski dobi, pa sta sicer tudi fotovoltaika in biomasa. Ker pa ima največji učinek energetska učinkovitost, je še kako pomembno zavedanje o pomenu energije in čim večja energetska ozaveščenost, je poudaril.
Na vprašanje glede prihodnosti jedrske energije v Sloveniji je Simon Muhič odgovoril, da je po njihovih izračunih za našo državo med najboljšimi »jedrski scenarij«. Po drugi strani obnovljivi viri, vključno s hudourniškimi rekami, niso stabilni, dolgoročno pa je - tudi z zaprtjem šoštanjske termoelektrarne - pričakovati še večjo potrebo po jedrski energiji, je dejal.
»Če zares želimo v nizkoogljično prihodnost, bomo v našem elektroenergetskem sistemu potrebovali jedrsko energijo - ali pa bomo za električno energijo plačevali več.«
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
