Vračar: Skupina HSE bo čez 20 let v celoti razogljičena in digitalizir

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Vračar: Skupina HSE bo čez 20 let v celoti razogljičena in digitalizirana

Datum: 07. februar 2022

Avtor: Peter Palčec

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Zemeljski plin , Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Jedrska energija

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo čez dvajset let med ključnimi proizvajalci električne in drugih sinergijskih oblik energije iz okolju prijaznih tehnologij ter velik dobavitelj energije ter energentov na debelo in na drobno, pravi generalni direktor HSE Viktor Vračar.

Kot je Vračar dejal v intervjuju, objavljenem na spletni strani skupine, se v HSE trudijo postati optimizirani, agilni in zelo fleksibilni, v kar jih že danes silijo izzivi, ki jih prinašajo vedno bolj dinamični energetski trgi.

Hkrati je poudaril, da je skupina lansko leto kljub podivjanim cenam emisijskih kuponov, ki bremenijo njihovo termo divizijo, ter tudi nekaj izzivom s področja tehnične zanesljivosti obratovanja, končala uspešno.

»Znane so tudi že prve, konsolidirane, a še nerevidirane številke: v letu 2021 so bili čisti prihodki od prodaje višji za 55 odstotkov in so presegli 2,8 milijarde evrov, ustvarjeni EBITDA pa je približno 350 milijonov evrov, kar je 2,5-krat več od planiranega,« je dejal Vračar.

K dobrim rezultatom so pripomogli 261 milijonov evrov vredna poravna z družbo General Electric, visoke cene električne energije na trgih ob zadovoljivem obratovanju hidroelektrarn in termoelektrarn v lasti skupine ter uspešno obvladovanje visoke tržne volatilnosti predvsem v zadnjem kvartalu leta 2021.

Načrti za 2022

V letu 2022 pa bo po besedah Vračarja glavna naloga skupine uskladitev procesov med HSE in ECE, pri čemer se bo ECE osredotočil na prodajne procese končnim odjemalcem, HSE pa na vodenje in upravljanje portfeljev ter digitalizacijo in razvoj novih prodajnih produktov za končni oz. drobnoprodajni trg.

»Skupaj z nadgradnjo trgovanja še s plinom v družbi HSE se predvideva tudi večja prodaja končnim odjemalcem preko naše nove družbe,« je dejal Vračar.

Poleg prodaje energentov bodo aktivnosti potekale tudi na prodaji in razvoju celovitih energetskih rešitev, kot so sončne elektrarne, sistemi ogrevanja in podobno ter e-mobilnosti z vzpostavljanjem izravnave proizvodnje in porabe na nivoju celotne skupine HSE.

»Po priključitvi družbe Energija plus, ki se je nadejamo tekom leta 2022, pa bomo nadaljevali z izkoriščanjem sinergij z vključevanjem vseh družb v skupini HSE,« je poudaril Vračar.

Delo na projektih OVE

Glede novih obnovljivih virov pa je poleg sončne elektrarna Prapretno omenil, da imajo v skupini HSE v gradnji ali v pripravi več projektov za izkoriščanje sončne, vetrne in tudi geotermalne energije.

»Izpostavil bi sončno elektrarno Zlatoličje-Formin, katere druga faza je v gradnji, tretja, obsežnejša, pa v pripravi, kjer bomo tako kot na projektu gradnje hidroelektrarn (HE) na srednji Savi letos nadaljevali s postopki umeščanja v prostor,« je pojasnil Vračar.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) imajo sicer trenutno odprtih kar devetnajst razvojnih projektov, med drugim za postavitev treh vetrnih parkov na območju severovzhodne Slovenije. »Po načrtih bi lahko Dravske elektrarne Maribor v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile instalirano moč elektrarn ter posledično povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kar je vsekakor cilj tako DEM kot celotne skupine HSE,« pravi Vračar.

Hkrati imajo pripravljene projekte za izkoriščanje energije sonca in vetra tudi v Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG), kjer bodo hidroelektrarne v lasti te družbe letos podvržene številnim rekonstrukcijam. Kar pa zaveda termo divizijo, ki jo tvorita Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), pa bo najpomembnejši projekt začetek priprav na prestrukturiranje obeh družb, skladno s sprejeto nacionalno strategijo za izstop iz premoga.

»Želimo si tudi čim prejšnjega sprejetja zakona o postopnem prestrukturiranju Premogovnika Velenje, ki bo zagotovil finančne vire za nadzorovano razogljičenje Slovenije,« je poudaril Vračar ter dodal, da v TEŠ preučujejo razvoj tehnologije na področju zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter načrtujejo postavitev pilotne tovrstne naprave, po možnosti še v tem letu.

Hkrati je dodal, da letnica 2033 ne pomeni takratnega dokončnega zaprtja Premogovnika Velenja in Termoelektrarne Šoštanj, saj bodo zapiralna dela trajala vsaj še dve desetletji.

Medtem pa bodo hidroelektrarne na srednji Savi, ko bodo v celoti zgrajene, po predvidevanjih proizvedle dodatnih 1.105 GWh električne energije, kar bo zadoščalo za oskrbo 250 tisoč gospodinjstev.

»Projekt je v fazi, ko potekajo ključni premiki, a v sferah, kjer je to manj vidno, saj poteka umeščanje v prostor prvih treh elektrarn, Suhadol, Trbovlje in Renke. Skupaj tri hidroelektrarne in sončna elektrarna na planoti Prapretno pomenijo začetek zelene transformacije zasavske regije, ki je bila v preteklosti okoljsko izjemno obremenjena, naši novi projekti pa regijo, Slovenijo in Evropo vodijo k ogljični nevtralnosti,« je dejal Vračar.

Taksonomija EU

Vračar je komentiral tudi novo taksonomijo EU, za katero ocenjujejo, da bo imela velik vpliv na delovanje energetskih družb. »Cilj taksonomije je, da preusmeri evropska sredstva in zasebni kapital v tiste investicije oziroma tehnologije, ki bodo omogočile zeleni prehod in dosego ambicioznih podnebnih ciljev. Med te štejem verigo HE na srednji Savi, sončne, vetrne elektrarne ter naše pilotne projekte v geotermalno in vodikove tehnologije, morda tudi v uplinjanje za pridobivanje sinteznih plinov,« je poudaril.

Glede na energetsko mešanico in omejene naravne danosti Slovenije pa meni, da je tudi plinska tehnologija, v obliki neposrednega koriščenja v plinsko-parnih kogeneracijah ali preko pirolize zemeljskega plina, tista, ki lahko državi pomaga doseči ambiciozne evropske in nacionalne podnebne cilje ter deloma nadomesti električno energijo iz premoga.

Tako kot pozitivno ocenjuje uvrstitev plinske in jedrske tehnologije v taksonomijo, saj bo tudi v procesu opuščanja premoga za ohranjanje zanesljivosti oskrbe potrebno zagotoviti ustrezne fleksibilnosti iz nizkoogljičnih virov kot protiutež povečanemu obsegu nestanovitne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.