Vizija prihodnosti domače oskrbe z električno energijo stavi na nizkoo

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Vizija prihodnosti domače oskrbe z električno energijo stavi na nizkoogljične vire in - na dialog!

Datum: 21. december 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Ekonomija

V zadnji videorazpravi Energetike.NET letošnjega leta smo se s poslovnim direktorjem GEN energije Danijelom Levičarjem, s predsednikom uprave Elektra Ljubljana mag. Andrejem Ribičem in direktorico Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Petro Prebil Bašin pogovarjali o viziji prihodnosti domače oskrbe z električno energijo in o tem, kaj je zares potrebno za pokoronsko okrevanje – in to tako v energetiki in papirništvu kot v širšem gospodarstvu!

»Vse se začne in konča pri ljudeh,« je odgovor na vprašanje glede delovanja organizacij v današnjem času v primerjavi s predkoronskim obdobjem med drugim odgovoril poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar, pri tem pa izpostavil tudi pomen stabilnih vodstev za hitro in učinkovito ukrepanje.

Glede 'fundamentov' oz. ključnih kazalnikov, ki jih dandanašnji upoštevajo kot energetska družba, pa je sogovornik dejal, da so ti isti kot pred 'korono' in so vezani na realne količine, je pa res bilo treba v enačbo vzeti še kakšno novo spremenljivko, neznanko, vezano na epidemijo, ki pa ima v velikem delu vpliv na odjem in k sreči še ne na proizvodnjo. Nad slednjo imajo vpliv sami, pri čemer pa so v GEN energiji velik poudarek namenili zanesljivosti oskrbe in samooskrbi, je pojasnil Levičar.

Andrej Ribič pa je na taisto vprašanje odgovoril, da so kazalniki isti, zaradi vpliva epidemije so nekateri teh le nekoliko spremenjeni. Seveda so tudi v Elektru Ljubljana prilagodili način dela in delovne procese, je povedal in izrazil zadovoljstvo s tem, da motenj v omrežju v danem obdobju ni bilo.

Je pa koronakriza najmanj prizadela papirnice, katerih dejavnost poteka skorajda nemoteno, čeravno se je precej spremenila struktura povpraševanja, ki gre bolj v prid papirju, ki je namenjen embalaži in higienskemu papirju, medtem ko večji upad beležijo grafični papirji. Leto bo tako papirna industrija zaključila nadpovprečno, čeprav kljub vsemu s približno 5 % nižjimi prihodki. Preberite tudi: V energetski shemi prihodnosti se vidi tudi papirništvo

Na vprašanje glede poslovanja v letošnjem letu je Andrej Ribič odgovoril, da bo družba Elektro Ljubljana leto 2020 sklenila s približno 20 % nižjim dobičkom kot načrtovano, to pa predvsem na račun zmanjšanja donosa s strani Agencije za energijo (s 5,26 na 4,13) ter v manjši meri na račun nižjega deleža na tržnih dejavnostih. Oglejte si tudi videointervju z Andrejem Ribičem!

Poslovanje GEN energije v letu 2020 se je v precejšnji meri definiralo že v minulem letu, seveda ob predpostavki, da proizvodne enote tudi delujejo kot predvideno. Iz tega naslova so tako tudi presegli zastavljene cilje, je pojasnil Danijel Levičar in dodal, da so bile za naslednje leto cene električne energije za približno 10 % nižje. Izziv bo tako zares šele leto 2021, meni.

Omeniti velja, da je v aprilu 2021 predviden tudi remont Nuklearne elektrarne Krško (VEČ).

GEN trdno zavezan projektu JEK 2

Na vprašanje, kako sploh načrtovati prihodnost in investicije, Levičar odgovarja, da ključne fundamente iščejo predvsem v svetovnih trendih, tj. megatrendih, kot je elektrifikacija vsega, dekarbonizacija celotne družbe in digitalizacija. Prva se kaže v večji rabi električne energije, pri čemer v GEN energiji pričakujejo, da se bo ta do sredine stoletja podvojila in zatorej verjamejo, da je jedrska energija v kombinaciji z obnovljivimi viri energije (OVE) prava kombinacija, ki bo odgovarjala tudi na razogljičenje celotne družbe. Jedrska energija namreč s svojo stabilnostjo in fleksibilnostjo po njegovem sploh omogoča vstop vse večjemu deležu OVE v sistem, pravi sogovornik.

»Tako ostajamo trdno zavezani projektu JEK 2, saj verjamemo, da z njim odgovarjamo na vse tri izzive energetske trileme,« poudarja.

V Elektru Ljubljana je investicijski ciklus v teku kot pred 'korono', je na vprašanje glede načrtovanih investicij odgovoril prvi mož omenjene družbe. V naslednjih treh letih bodo tako za investicije namenili med 38 do 40 milijonov evrov. Se pa sogovornik boji drugih izzivov, povezanih z naraščajočim odjemom energije, ki pa bi vseeno zahteval večje investicije.

Ker »pa se tudi (papirniški) stroji ne vrtijo brez energije«, je energetika pomemben del tudi v papirništvu, je nadalje povedala Petra Prebil Bašin, ki meni, da bo kriza pravzaprav sito, skozi katero bodo izšla ustrezno pripravljena podjetja, medtem ko bodo druga imela težave, pri čemer je sogovornica omenila izziv predvsem pri financiranju energetskega prehoda, nasploh pa si papirničarji, je dejala, želijo tudi več dialoga z odločevalci.

Andrej Ribič je ob tem omenil primer dobrega sodelovanja elektroenergetike in papirniške družbe, in sicer v Vevčah, kjer sta Elektro Ljubljana in Papirnica Vevče zamenjali dotrajano (35 kV) omrežje z novim (20 kV) in s tem precej izboljšali kakovost oskrbe, tako da so praktično izničili kratkotrajne izpade, ki jih je prej imela papirnica, podobno pa nadaljujejo tudi na drugih območjih, kjer tudi še delujejo papirniške družbe.

Pot v pozitivizem: dialog in medsebojno razumevanje

Na vprašanje, ali je po njihovem evropski paket za pokoronsko okrevanje - glede katerega nam je znani ekonomist Janis Varufakis v videointervjuju nakazal, da to nikakor ni - ustrezen in finančno dovolj močan, je tudi Ribič kritičen, a predvsem z vidika, da je v tem premalo poudarka na elektrodistribucijskem omrežju, saj je prav slednje ključni pogoj za razvoj ostalih omrežij in za napredek tudi ostalih panog v zasledovanju zastavljenih izzivov. S tem se je strinjal tudi Danijel Levičar, ki pa vendarle ne deli povsem Varufakisovega pogleda, opozarja pa, da je treba predvidena sredstva trajnostno porabiti.

Problematično je po njegovem tudi, da jedrska energija še ni našla mesta v novi taksonomiji, države članice EU pa bi morale biti glede financiranja trajnostnih projektov tudi bolj poenotene, meni.

Preberite tudi:

EK oblikuje prvi »zeleni seznam« na svetu za trajnostne naložbe

Mehanizmi financiranja: Več doslednosti pri merilih za zelene projekte

Petra Prebil Bašin pa je dodala, da je nasploh potreben intenzivnejši dialog med odločevalci in industrijo – tudi zato, da bodo šli tisti, ki bodo zastopali Slovenijo v Bruslju, na pogajanja karseda pripravljeni, z dejansko uresničljivimi načrti, in da bi bilo naše poslovno okolje čim bolj stabilno in predvidljivo. Papirništvo pa seveda zagovarja tudi čim manjšo energetsko uvozno odvisnost Slovenije, je še poudarila.

K več sodelovanja in medsebojnega razumevanja poziva tudi Andrej Ribič, ki se pri tem navezuje tudi na civilne iniciative, ki zavirajo razvoj, ko gre za umeščanje objektov v prostor, denimo daljnovod Kočevje-Črnomelj. Po njegovem bi morali biti pogumni tudi pri umeščanju obnovljivih virov v prostor, za zanesljivo oskrbo in samozadostnost pa tudi on prepoznava prav pomen projekta JEK 2.

Omeniti velja, da je minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak septembra v intervjuju v reviji EOL opozoril, da je načrtovanje tako visokega deleža OVE, kot ga predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), nerealno in celo škodljivo. Dejal je tudi, da lahko drugi blok jedrske elektrarne Krško danes edini realno zagotovi ogljično nevtralnost leta 2050. Danijel Levičar je tako v videorazpravi menil, da bi morali priti končno do celovitih strateških dokumentih, kar pa NEPN po njegovem ni, saj govori o 20-odstotnem delu naše energetike, pozablja pa na preostalih 80 odstotkov. Pri tem je po njegovem treba upoštevati tudi gospodarstvo, saj je slednje kar 75-odstotni odjemalec električne energije.

»Ključ do uspeha je v pravilno zastavljenih ciljih,« je med drugim poudaril in se navezal še na letošnja primera pomanjkanja elektrike v Nemčiji in Kaliforniji, ki sta po njegovem pokazala na zgrešenost tamkajšnjih energetskih strategij in politik.