Videorazprava Energetike.NET: Državni sekretar na MzI in direktor ACER

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Videorazprava Energetike.NET: Državni sekretar na MzI in direktor ACER o energetskih izzivih

Datum: 10. marec 2021

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Energetska politika , En.vizija

Katere bodo energetske prioritete slovenskega predsedstva EU in kaj o teh prioritetah meni evropska Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)? To sta bili uvodni vprašanji nedavne videorazprave Energetike.NET z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blažem Košorokom in z direktorjem agencije ACER Christianom Zinglersenom. Razprava je potekala na strehi MzI točno na deseto obletnico agencije ACER (3. marca). V tokratnem pogovoru smo se osredotočili predvsem na pragmatični vidik soočanja z realnimi energetskimi izzivi – od Slovenije do EU pa vse do Teksasa …

V odgovoru na prvo vprašanje, ki se je torej nanašalo na energetske prioritete slovenskega predsedstva EU in na pričakovanja agencije ACER, sta oba sogovornika izpostavila pomen svežnja ukrepov za dosego 55-odstotnega zmanjšanja emisij v okviru evropskega zelenega dogovora in delovanja na področju e-mobilnosti, ki je tesno povezana z elektroenergetskim sistemom.

»Tu je nato še vprašanje razogljičenja plinskega sistema,« je dejal Zinglersen ter dodal, da to morda še ni tema za slovensko predsedstvo EU, a vseeno ostaja pomemben izziv. Kot je dodal Košorok, bo razogljičenje plinskega sistema vsekakor fokus slovenskega predsedovanja EU.

Zinglersen je sicer že v jesenskem intervjuju za Energetiko.NET naštel nekaj ključnih zadolžitev za ACER, vključujoč prizadevanje za bolj razogljičen plinski sistem in povezovanje elektroenergetskega trga, ki prav tako zahteva nadaljnje ukrepanje, ter nekatere nove naloge, na primer na področju spremljanja (VEČ).

Odločitev glede nadaljevanja jedrske opcije zelo blizu

Košorok je med omenjenim jesenskim intervjujem (VEČ) bralce in gledalce vsebin Energetike.NET medtem seznanil z dogajanjem na področju prioritetnih energetskih projektov za Slovenijo, kot so hidroelektrarne na spodnji Savi, drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK 2) in elektroenergetska povezava med Slovenijo in Madžarsko. V najnovejšem videointervjuju smo ga torej povprašali o trenutnem stanju teh projektov, še posebej JEK-a, ter o opuščanju premoga.

Državni sekretar je najprej omenil hidroelektrarno Mokrice – projekt, ki je še vedno v obravnavi in ki še vedno čaka na odločbo sodišča – nato pa še JEK, ki je nekoliko bliže končni odločitvi glede energetskega dovoljenja za drugi blok. Kot je dodal, slovenska energetika trenutno čaka na sprejetje dokončne odločitve glede opuščanja premoga – bo to leta 2033, 2038 ali 2042? Že samo glede na cene ogljika se utegne to po njegovem mnenju zgoditi še prej.

Kako bo Slovenija povečala zmogljivosti OVE?

Slovenski nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) predvidi opazno povečanje proizvodnje električne energije s pomočjo sonca. V HSE po drugi strani ocenjujejo, da bi morala Slovenija samo za pokritje proizvodnje električne energije iz bloka 6 TEŠ vložiti okoli 1,5 milijarde evrov v postavitev 2.885 MW fovotoltaičnih zmogljivosti, obenem pa še med 3,6 in 5 milijard evrov v hranilnike, da bi to energijo lahko enakomerno porazdelili. A to navsezadnje temelji na predpostavki, da bi se Slovenija zanašala predvsem na sončno energijo. Kaj bi bila torej najboljša mešanica za Slovenijo z vidika proizvodnje, stroškov in drugih dejavnikov in/ali bi morala njena prihodnost bazirati na sončni energiji in shranjevanju? Kako bo Slovenija pospešila gradnjo zmogljivosti obnovljivih virov (OVE)?

Do danes je bilo na sedmih razpisih, ki jih je izvedla Agencija za energijo, izbranih 354 projektov s področja obnovljivih virov, a je bilo le 21 odstotkov proizvodnih obratov vključenih v podporno shemo. Glede na opozorila tržnih akterjev predstavljata oviro tudi umeščanje v prostor in počasna izdaja dovoljenj.

To odgovornost nosijo tudi vodstva energetskih družb, je dejal Košorok ter dodal, da bi lahko širitev obnovljivih virov spodbudili tudi z odpravo administrativnih ovir za nove vetrne in sončne elektrarne, saj Slovenija v tem smislu že zaostaja. »Komisija Sloveniji ne bo dovolila, da se izogne dosegi teh ciljev,« je opozoril.

Ob tem je izpostavil še pomen obnovljivih virov v prometu, kjer bo pomemben tudi vodik.

Dražbe, nestanovitnost cen in dobro delujoči trgi ter še kaj …

ACER in Svet evropskih energetskih regulatorjev (CEER) že pripravljata priporočila za usmeritev zakonodaje na področju vodika. Med drugim sta zapisala, da lahko operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov vlagajo v naprave za pretvorbo električne energije v plin (P2G), samo če je to nujno za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega delovanja omrežja in če investicije ni pripravljen izvesti noben drug akter na trgu. V Plinovodih po drugi strani v priporočilih pogrešajo stališče »glede demonstracijskih projektov P2G, ki se praviloma izvajajo v vseh naprednejših članicah EU in so po našem mnenju pomembna predhodnica za morebitne večje in industrijske sisteme«. Kakšno je torej stališče regulatorjev glede demonstracijskih projektov P2G in vpletenosti operaterjev v njih?

Zinglersen nam je odgovoril, da imajo lastniki omrežij nedvomno določeno vlogo pri izvajanju demonstracijskih projektov. Novi projekti se morajo nekje začeti in v demonstracijski fazi je manjše tveganje, da bo lastništvo omrežja postalo ovira pri vstopu drugih akterjev na trg.

Direktorja agencije ACER smo zaprosili še za kakšen primer primere dobre prakse v določeni državi ali regiji, ki se z družbeno-ekonomskega vidika še posebej učinkovito in smotrno pomika v smeri ogljične nevtralnosti, in ga vprašali, če ima kakšen predlog za najboljšo možno podporno shemo za obnovljive vire z vidika EU. Odgovoril nam je, da je odgovor bolj splošen da se med drugim nanaša na izbran fokus in širše zastavljeno celovito načrtovanje, medtem ko so v okviru podpornih shem za OVE najbolj preizkušen pristop dražbe, morda v kombinaciji z mehanizmi za zmanjševanje nestanovitnosti cen – če tržni udeleženci to vidijo kot visoko tveganje, ki torej negativno vpliva na ponudbe. Obenem ne smemo pozabiti na pomen dobro delujočih likvidnih trgov z ustrezno tržno zasnovo, ki ostajajo ključni element stroškovno učinkovitega vključevanja obnovljivih virov, je dodal.

»Slovenija ni Teksas in tudi EU ni Teksas«

Vabimo vas k ogledu videorazprave, kjer Zinglersen in Košorok komentirata tudi posledice nedavne velike ohladitve, ki je zajela jug Združenih držav Amerike in povzročila izpad elektrike za več milijonov prebivalcev Teksasa, druge najbolj naseljene zvezne države, in pojasnita, ali ima EU v veljavi ustrezna pravila za preprečitev take situacije – spomnimo na razpad evropskega elektroenergetskega sistema 8. januarja.

»V Evropi bi bili verjetno v takem primeru bolje pripravljeni na razreševanje teh težav. V prihodnje bomo morali predvsem budno spremljati dogajanje,« je dejal Zinglersen ter dodal, da ima lahko izoliranost (kot v primeru teksaškega energetskega sistema) zaradi pomanjkanja medomrežnih povezav zelo negativne posledice, medtem ko ima Evropa veliko medomrežnih povezav. Medsebojna odvisnost torej prinaša določene koristi, a zahteva tudi določeno skrb, je dejal glede energetskega sistema EU.

»Slovenija ni Teksas in tudi EU ni Teksas. Imamo zelo dobre povezave, a si moramo priznati, da so naša omrežja sicer robustna, a tudi stara, kar je potrdil dogodek 8. januarja,« je dodal Košorok.

Pred nami so izzivi, ki bodo zahtevali spremembo miselnosti. Obenem se moramo vprašati, kako se teh sprememb najbolje lotiti, je zaključil državni sekretar, medtem ko je Zinglersen dejal, da se veseli nadaljnjih inovacij na trgu, saj »vsekakor še nismo videli vseh rešitev.«