Urška Jež, Transformation Lighthouse: Startupi so glasniki sprememb, ki jim je vredno slediti
Datum: 05. avgust 2021
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Obnovljivi viri energije
, Emisije CO2
, Nove tehnologije
Kdor ne bo naslavljal vidika trajnosti, v naslednjem desetletju tvega, da o njegovem poslu ne bo več odločal sam, ampak mu bodo tempo narekovali drugi, je za Energetiko.NET izpostavila Urška Jež, direktorica podjetja Transformation Lighthouse in vodja pospeševalniškega programa v avstrijskem pospeševalniku TECHHOUSE. V okviru Techhouseovega programa so se zadnje štiri mesece urila različna startup podjetja, ki so se na nedavnem dogodku predstavila sedaj tudi potencialnim investitorjem. - Startupe je med drugim nagovoril ‘superpodjetnik’ in strastni inovator Jan Künne.
»Živimo v analognem, digitalnem in hiperdigitalnem svetu. Noro pri tem je, da moramo obvladati vse tri svetove,« pravi Künne, ki je med drugim svetovalec in 'coach' na področju upravljanja inovacij in razvoja strategij, mentor številnim startup podjetjem, pa tudi podpredsednik in član uprave v številnih evropskih podjetjih.
»Nato pa je prišel v naša življenja še Covid-19,« izpostavlja. A, kot meni, nam je dal priložnost, »da razmislimo o življenju«.
Prvo vprašanje, ki nam ga zastavlja Covid-19 je, kaj nas nastala situacija lahko nauči pri našem tradicionalnem poslovanju. Drugo vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti je, s čim moramo prenehati po koncu epidemije novega koronavirusa, saj, kot je prepričan Künne, ne moremo začeti nekaj novega, če ne zaključimo s starim. In tretje, po Künnejevem mnenju tudi najpomembnejše, vprašanje pa je, kaj se lahko naučimo iz nastale Covid-19 situacije za naš novi posel.
Pri tem so podnebne spremembe in z njimi tako zelo povezane emisije toplogrednih plinov naslednja krivulja, ki eksponentno narašča ter se kaže v obliki vedno pogostejših vročinskih valov in poplav. »Doživljamo podnebno katastrofo, ki ne bo izginila sama od sebe,« izpostavlja.
Po Künnejevem prepričanju bi lahko z vsem dosegljivim znanjen, zbranimi podatki in s skupnimi močmi dosegli ozelenitev sedanjosti in prihodnosti. Ob tem pa opozarja, da polovica svetovnega prebivalstva, kar je 3,8 milijarde ljudi, nima povezave do svetovnega spleta. Tu je še ogromno priložnosti, dodaja. Odgovor ni v posamezniku, temveč v skupnosti, še meni.
Podnebni vplivi (suše, poplave) nas bodo obenem stali 7,9 trilijona dolarjev do leta 2050, izpostavlja Künne. »Po drugi strani je to 7,9 trilijona vredna poslovna priložnost, s katero lahko rešimo planet,« pridaja.
Od rešitev za zajem CO2 emisij do izračunov za optimizacijo projektov
Avstrijski TECHHOUSE pospeševalnik in banka Raiffeisen-Landesbank Steiermark sta sredi letošnjega aprila v novo zgrajenem ZWI HUB-u za inovacije v avstrijskem Gradcu zagnala omenjeni pospeševalniški program. Med 117 prijavljenimi startup podjetji iz 14 držav so za program izbrali pet startupov.
Poleg petih 'izbrancev' - Cortecs (Avstrija), Synctactic (Indija), MADA Analytics (Izrael), ASYA (Latvija) in Redox NRG (Estonija) - pa so v programu in v prostorih novega pospeševalnika pristali tudi t.i. 'lokalni junaki', saj so se, tako Ježeva, ki je tudi vodja danega programa, odločili, da podprejo obenem še lokalne startupe. Štirje prihajajo z območja Gradca - Felloz, Streamstack, Flixbill in Defire -, eden pa iz Slovenije.
»Gre za startup Milkywaste, ki embalažnim podjetjem ponuja rešitev za krožno embalažo, in sicer jedilno bioplastiko iz mlečnih odpadkov,« je o startupu povedala Ježeva.
Izbrane startup ekipe so se po izvedenem 4-mesečnem pospeševalniškem programu predstavile potencialnim investitorjem, sedaj pa bodo imele možnost, da v nadaljnjih osmih mesecih, v dolgoročni fazi pospeševanja, svoje poslovne ideje še izboljšajo.
V okviru dogodka se je tako med drugim predstavilo startup podjetje Redox NRG iz Estonije. V startupu naslavljajo vprašanje tehnologij zajema in pretvorbe CO2 emisij. Kot je v okviru dogodka pojasnil predstavnik podjetja, bomo morali do leta 2050 iz ozračja odstraniti 10 gigaton CO2 emisij na leto, pri čemer so trenutne tehnologije za neposredni zajem CO2 emisij iz ozračja (Direct Air Capture, op. a.) »drage in neučinkovite«.
V podjetju so po njegovih besedah razvili sistem - RedoxNRG -, ki uporablja obnovljivo energijo za elektrokemično zajemanje CO2 emisij iz ozračja. Zajeti CO2 je nato preusmerjen v elektrokemijski reaktor, kjer se pretvori v mravljično kislino. Tako proizvedena ‘zelena’ mravljična kislina se lahko uporablja za različne aplikacije, pa tudi za proizvodnjo energije s pomočjo denimo gorivnih celic, je pojasnil.
Posebnost sistema je tudi, da porabi do 90 odstotkov manj energije kot ostale tehnologije za zajem in pretvorbo CO2 emisij, omogoča pa tudi modularno gradnjo in je primeren tako za zajem emisij CO2 velikih elektrarn kot manjših naprav.
Razvoj prvega prototipa pričakujejo v podjetju do konca letošnjega leta, prva pilotna naprava pa naj bi zaživela v letu 2024.
Medtem je predstavnik startupa Mada Analytics – AI predstavil njihovo rešitev (MEPS), ki s pomočjo sofisticirane simulacijske programske opreme olajša odločitev podjetja za investicijo v razpršeno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pa tudi bank za financiranje ‘zelenih’ projektov.
S pomočjo algoritmov za umetno inteligenco optimizira MEPS zasnovo in obratovalne režime za shranjevanje energije, vključene v projekte sončne, vetrne in hibridne solarne vetrne energije, je izpostavil.
Startup Unetiq pa je našel način, kako narediti resnične spremembe v podjetju, ki imajo merljiv vpliv na okolje. V podjetju so namreč razvili prilagodljivo orodje Forest, ki omogoča izračun emisij toplogrednih plinov za avtomatizirano načrtovanje in optimizacijo gradbenih projektov.
Polje različnih potencialov
Za Ježevo je izkušnja dela s startupi iz pospeševalnika le še utrdila njeno prepričanje, »da bodo naslednje prelomne inovacije prišle iz rešitev, ki nagovarjajo trajnostno prihodnost. Pa najsi je to z energetskega, okoljskega, socialnega, digitalnega, finančnega ali katerega koli drugega vidika«.
Kot meni, je prostora za inovacije in razvoj na tem področju ogromno.
»Če želimo imeti še kakršno koli možnost, da se izognemo najhujšim posledicam podnebnih sprememb, morajo vlade in podjetja do leta 2050 investirati 92 trilijonov dolarjev. To predstavlja celoten premik svetovne ekonomije in seveda ogromno priložnost za startupe in podjetja, ki si želijo biti velik igralec na tem novem polju, polnem različnih potencialov,« je dejala za naš portal.
Kdor ne bo naslavljal vidika trajnosti, v naslednjih desetih letih tvega, da o njegovem poslu ne bo več odločal sam, ampak mu bodo tempo narekovali drugi, še meni Ježeva.
Startup podjetja, ki razvijajo svoj potencial v okviru pospeševalnika TECHHOUSE, dajejo po njenih navedbah »upanje, da so mladi podjetniki to potrebo zaznali dovolj zgodaj in so - kot startupi najpogosteje so - glasniki sprememb, ki jim je vredno slediti«.
