Svetovni bančni pretresi niso ustavili financiranja zelenih projektov v Sloveniji
Datum: 05. april 2023
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Obnovljivi viri energije
, Ekonomija
, Ekologija
Kljub pretresom, ki zaznamujejo ameriški in švicarski bančni sistem, slovenske banke, podobno kot banke evrskega območja, poslujejo stabilno in z visoko likvidnostjo. To velja tudi za področje kreditiranja novih energetskih (zelenih) projektov, so za Energetiko.NET sporočili iz Banke Slovenije. Banke in hranilnice so zavezane k financiranju gospodarstva in ga tudi izvajajo, pravijo tudi v Združenju bank Slovenije. Z vprašanji o sofinanciranju zelenih projektov, vključno z obnovljivimi viri energije, smo se obrnili tudi na posamezne banke.
V NLB skupini pravijo, da postavljajo financiranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v ospredje svojega trajnostnega financiranja in to tako v Sloveniji kot tudi v regiji, kjer so prisotni. Vsem, ki se lotevajo trajnostnih projektov in potrebujejo dodatna sredstva, omogočajo ugodnejše financiranje preko širokega spektra trajnostnih produktov, pojasnjujejo.
Med njimi so tudi zeleni kredit za poslovne investicije na področju energetske učinkovitosti, financiranje trajnostne mobilnosti ter zeleni stanovanjski krediti. Oblikovali pa so tudi poseben produkt, poimenovan NLB Zeleni kredit za zmanjšanje ogljičnega odtisa, ki je namenjen ugodnejšemu financiranju izgradnje sončnih elektrarn, hidroelektrarn (manj kot 20 MW) in elektrarn na bioplin/biomaso, so pojasnili za Energetiko.NET.
Na področju energetike je NLB v zadnjem obdobju podprla več velikih nizkoogljičnih energetskih projektov v regiji. Med njimi izpostavljajo vetrni park Selac na Kosovu in vetrni park Krivača v Srbiji, medtem projektov, ki slonijo na tehnologiji premoga, ne podpirajo več.
Kot so nam še povedali, imajo slovenske banke tradicionalne in konservativne poslovne modele ter se financirajo iz zelo razpršene depozitne baze. »Regulacija slovenskih bank je zelo stroga, zato imajo banke v Sloveniji visoke likvidnostne rezerve in visoko kapitalsko ustreznost. Na drugi strani je tudi zadolženost slovenskih podjetij izjemno nizka, kar ob že omenjeni visoki likvidnosti bank predstavlja velik investicijski potencial.«
Tudi iz banke Nova KBM so nam sporočili, da bodo, kot doslej, tudi v prihodnje podpirali »OVE projekte z ustreznim poslovnim modelom in pri katerih bosta jasno izkazana zelena transformacija in zagotavljanje energetske neodvisnosti«.
Dodajajo, da je tudi sicer eden od ključnih ciljev t.i. ESG strategije Nove KBM, ki vključuje okoljske, družbene in upravljavske dejavnike, »vedno večja usklajenost portfelja banke s pariškim podnebnim sporazumom in financiranje trajnostne rasti oz. prehoda v nizkoogljično ali ogljično nevtralno gospodarstvo. Temu cilju so podrejene tudi vse pobude ESG, ki jih implementiramo v banki«.
Lani brez zmanjšane posojilne dejavnosti
Na osnovi družbenih sprememb in novih zakonodajnih podlag so banke in hranilnice izrazito spodbujene k financiranju prehoda v brezogljično družbo, so za Energetiko.NET povedali v Združenju bank Slovenije - GIZ. Banke in hranilnice tako po njihovih navedbah v svoje poslovne politike »aktivno vključujejo financiranje zelenih in trajnostnih projektov, kamor sodi tudi financiranje obnovljivih virov energije«.
Kot poudarjajo, lanskoletni podatki prav tako ne izkazujejo zmanjšane posojilne dejavnosti bank in hranilnic v Sloveniji v zvezi s trajnostnimi projekti.
»Zagotovo pa je na razmere na finančnih trgih v zadnjem času vplivala globalno povečana negotovost in nenaklonjenost tveganjem, ki izvira iz dogajanja v ameriškem in tudi švicarskem bančnem sektorju,« še dodajajo.
Nedavni pretresi v bančništvu so sicer vzbudili skrb, da se kapitalsko intenzivnemu energetskemu sektorju obeta obdobje zmanjšane posojilne dejavnosti, s čimer bi se zavleklo izvajanje projektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije, predvsem pri manjših akterjih, so za Montel povedali strokovnjaki s tega področja, kot smo poročali.
