Stavbe v transformaciji v pametna okolja s

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Stavbe v transformaciji v pametna okolja s – pametnimi uporabniki!

Datum: 30. september 2020

Tema: OVE in URE , Nove tehnologije , Ekonomija , En.vizija

Pametna mesta, pametna infrastruktura in tudi pametne stavbe so del portfelja, ki ga danes ponuja korporacija Siemens, je na torkovem Zelenem forumu 'Pametne stavbe in digitalizacija v gradbeništvu', v organizaciji družbe Siemens in Centra energetsko učinkovitih rešitev (CER), uvodoma spomnila prva dama slovenskega in hrvaškega Siemensa Medeja Lončar, ki je obenem spomnila, da če smo v preteklosti, ko je padla beseda na snovanje prihodnosti, govorili predvsem o tehnološkem vidiku, pa danes govorimo o človeku kot posamezniku, o njegovih skupnostih in s tem o zares trajnostni družbi in – prihodnosti. Zakaj je ukrepanje – torej tudi na področju snovanja 'pametnih stavb' – nujno potrebno, sta v nadaljevanju med drugim razpravljala večkrat nagrajena arhitektka Brigite Gartner ter novinar in avtor knjige Plan B Boštjan Videmšek, s kakšnimi koraki konkretno pa sta pojasnila Siemensova strokovnjaka Jon Lester in Igor Kulašić.

Z digitalizacijo (gradbeništva) do znatnih prihrankov energije (v stavbah)

Čeravno je gradbeništvo po besedah Medeje Lončar ena bolj tradicionalnih panog, kjer so sicer premiki počasnejši, pa so zagotovo ti v teku tudi tukaj in tako že, denimo, 10 odstotkov nemških gradbenih podjetij uporablja pri svojem delu digitalna orodja, ostalih 90 odstotkov a se jih zaveda, da jih to neizbežno čaka. To je še kako pomembno, če vemo, da gre kar polovica porabljene energije v stavbah »v nič« oz. je porabljena neučinkovito, je dejala in poudarila, da bi sicer lahko v stavbah s pametnim načrtovanjem in upravljanjem prihranili tudi do 80 odstotkov energije.

Lončarjeva pri tem verjame tudi v ukrepe Evropske komisije, kar je sicer omenila tudi v nedavnem video pogovoru za Energetiko.NET, kjer je menila, da lahko digitalizacija in avtomatizacija, ki bosta po vsej verjetnosti še dodatno 'zacveteli' z agendo EU za pokoronsko okrevanje, Unijo poneseta celo do vloge 'modreca sveta' (VEČ).

Korporacija Siemens sicer letno v raziskave in razvoj vloži 5,7 milijarde evrov, je pridala Lončarjeva, pri čemer pa se ji zdi na danem področju zelo pomembno združevanje sektorjev (zgradbe, transport, industrija in energetika), sploh v luči vse intenzivnejše elektrifikacije, naglo razvijajočih se vodikovih tehnologij in seveda testiranja na mestih, ki tako postajajo res 'pametna mesta'.

Siemens si je zadal smel cilj, da bo do leta 2030 ogljično nevtralna družba. Korporacija že danes 60 odstotkov porabe električne energije na svojih lokacijah po vsem svetu pokriva z obnovljivimi viri energije (OVE), od uvedbe programa za doseganje ogljične nevtralnosti so emisije CO₂ zmanjšali za 41 odstotkov, v projekte energetske učinkovitosti pa nameravajo vložiti 100 milijonov evrov, kar jim bo letno prineslo prihranke v višini najmanj 20 milijonov evrov. V distribuirane energetske sisteme načrtujejo vložiti približno 45 milijonov evrov, nadalje bodo širili infrastrukturo (že z današnjih dvesto) polnilnih mest za električna vozila na nemških lokacijah, z deležem OVE pa se nameravajo povzpeti na 75 odstotkov lastne porabe električne energije na globalni korporativni ravni. Omeniti velja še, da je ravno v ponedeljek Siemensova hčerinska družba, Siemens Energy, vstopila na frankfurtsko borzo, kjer je bila začetna cena njene delnice malo nad 22 evrov, ob tržni kapitalizaciji slabih 16 milijard evrov.

Podstat pametnih stavb so podatki, ti pa izvirajo od – uporabnikov

Kako stavbe dandanes intenzivno spreminjajo svojo vlogo, pa je v nadaljevanju spletnega dogodka prikazal Siemensov globalni vodja tržnih kanalov in pametne infrastrukture, Jon Lester, ki je sicer o tem, da stavbe prihodnosti ne bodo več zgolj nepremičnine, pač pa bodo predstavljale 'pametna okolja' za njihove uporabnike, spregovoril že v Siemensovem video prispevku, objavljenem sredi marca letos.

»Ne gre le za to, da stavbe postajajo aktivni odjemalci oz. 'prosumerji', ampak so tudi vse bolj energetsko učinkovite in zares trajnostne. »Če razumemo, kako so lahko prostori bolj trajnostni, bomo prispevali tudi ne le k večji produktivnosti, ampak predvsem k lastnemu zdravju,« je dejal v torkovem forumu in se navezal na pomen tehnologije, ki postaja vse bolj dostopna in razširjena – tudi z internetom stvari, pametnimi telefoni in vsemi mogočimi aplikacijami, ki nam pomagajo tudi pri upravljanju z energijo. Seveda pa morajo za učinkovito upravljanje tudi vsi uporabniki sodobnih stavb razumeti, zakaj je vse to potrebno.

Kot je že v odgovoru na vprašanje Energetike.NET o evoluciji stavb, ki bodo aktivno prispevale k zadovoljevanju potreb še tako različnih uporabnikov, v nedavnem intervjuju odgovoril Igor Kulašić, vodja področja za pametno infrastrukturo v družbi Siemens Slovenija, bodo najpomembnejše mesto zavzemali podatki. »Masovni podatki, umetna inteligenca in napovedna analitika so že del tega področja; podatki se zbirajo, obdelujejo in spreminjajo v digitalno znanje. Na ta način podjetja oblikujejo nove poslovne modele oz. prihajajo do novih virov dohodkov. A zato potrebujejo tudi uporabnike, ki svoje podatke zamenjajo za neko dodano vrednost,« je pojasnil Kulašić (VEČ).

Je pa zato nujno imeti konkreten načrt, ki bo vključeval holističen pristop (k uporabi stavb), je nadalje povedal Jon Lester in dodal, da se vse to sploh ne nanaša zgolj na novogradnje, pač pa je tovrstne inovacije mogoče implementirati tudi v obstoječe stavbe. Tudi - ali pa prav zato - je še kako nujno v tovrstne aktivnosti vključevati uporabnike, je sklenil in podkrepil z osebno izkušnjo uporabnika 'pametne stavbe', ko je na delu v prostorih podjetja, pa tudi z uporabo različnih aplikacij, ko se nahaja izven (Siemensove) stavbe. Tako pričakuje, da nam bodo digitalne rešitve vse bolj lajšale naša življenja – poslovno in zasebno, o čemer je prav tako govoril Igor Kulašić.

»Dobra arhitektura je premišljena arhitektura«

Na vprašanje, ali bomo nekoč tako tudi stavbe le 'resetirali', kot to počnemo z današnjimi informacijskimi sistemi, je odgovoril, da bo »njihovo inteligenco moč postopoma graditi in jo nenehno nadgrajevati – z dodatnimi senzorji, torej dodatnimi podatki, in novimi tehnologijami, ki bodo izvrgle 'pametne' akcije, ter z vključevanjem v vse širši ekosistem«, pri čemer pa koraka proti pametnim stavbam ne vidi kot morebitnega bremena nenehnega posodabljanja z novimi različicami avtomatizacijskih sistemov ali pogostim 'menjavanjem rezervnih delov' (VEČ).

Dobra arhitektura je premišljena arhitektura, ta pa zahteva pravilno idejno zasnovo, je v razpravi, ki je sledila na torkovem dogodku, poudarila Brigita Gartner, direktorica biroja Gartner Arhitekti in dobitnica Plečnikove medalje, priznanja Zeleni svinčnik ter nagrade Interier leta. Zanimivo je tudi, tako Gartnerjeva, da stranke, ki se obračajo nanje, že razpolagajo z določenim zavedanjem in tudi znanjem, tako da imajo tudi že konkretna pričakovanja glede zasnove stavb, ki jih načrtujejo.

Kaj se zgodi, če se umetna inteligenca zmeša z 'naravno neumnostjo' …

Da je uspeh – tudi na področju energetske samozadostnosti – mogoč, če 'stvar' ni vsiljena, ampak je implementirana tako, da se družba s potrebnimi ukrepi strinja, pri tem pa je pomemben še pristop 'od spodaj navzgor', je v sklepnem delu torkovega dogodka menil še Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B, katere izdajo je podprla družba Siemens.

Videmšek, nekdanji vojni poročevalec, je sicer v uvodu Plana B zapisal: »Podnebna kriza je namreč velika, celostna, vseobsegajoča vojna. Vojna človeštva proti človeštvu. Vojna človeštva proti novim generacijam. Vojna človeštva proti živalskemu svetu. Vojna človeštva proti celotnim ekosistemom. Vojna človeštva proti planetu, ki nas gosti. Vojna človeštva proti ravnovesju, (so)bivanju, prihodnosti.«

»Če se umetna inteligenca zmeša z naravno neumnostjo, gremo lahko zelo hitro v napačno smer,« je torkovo razpravo sklenil Videmšek, ki trdi tudi, da moramo biti karseda zaščitniški do osebnih podatkov, katerih varovanje je pravzaprav naša temeljna pravica.

Pri tem velja spomniti tudi na Kulašićev poudarek, da je pri vsem tem (snovanju pametnih stavb in infrastrukture) človek osrednji člen, saj »preden se osredotočimo na tehnologijo, moramo ugotoviti, kaj ta lahko stori za ljudi, ki jo uporabljajo, in kako nanje vpliva« (VEČ).

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.