Ministrstvo za naravne vire in prostor pričakuje, da bo uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za polje vetrnih elektrarn (PVE) Ojstrica predvidoma sprejeta do konca 2024. V DEM ocenjujejo, da bi ga lahko zagnali z začetkom 2028.

DPN za projekt VE Ojstrica je zasnovan za nazivno moč do 19,8 MW, so za Montel pojasnili v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). Po trenutni oceni terminskega načrta je zagon predviden v začetku leta 2028, pravijo.

DEM, ki je del Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ima v teku še dve nadaljnji večji polji vetrnih elektrarn. »Projekta VE Paški Kozjak in VE Rogatec sta v zaključni fazi priprave študije variant in okoljskega poročila,« so povedali za Montel. Prvi ima nazivno moč 13,5 MW, drugi pa 21,6 MW.

Medtem je njihova 1 MW vetrna elektrarna Mali Log umeščena v prostor z občinskim prostorskim načrtom iz leta 2019.

Kot pravijo, poteka postavitev vetrne elektrarne po terminskem načrtu, »pričakujemo, da bo gradnja zaključena konec letošnjega leta. Elektriko bo v omrežje predvidoma začela oddajati v začetku leta 2025«.

Dodajmo, da ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) vladi predlaga, da se projekt vetrne elektrarne Mali Log družbe DEM uvrsti v veljavni načrt razvojnih programov 2024-2027, s čimer je upravičen do sofinanciranja po javnem pozivu ministrstva. 

V DEM poudarjajo, da so vetrne elektrarne ključne pri uresničevanju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in zagotavljajo v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri energije stabilnejše omrežje, manjšo odvisnosti od uvoza in zajezitev vplivov na podnebne spremembe.

Skupina HSE si je v letnem poročilu za leto 2023 zastavila, da bo do leta 2030 dodala za 1.061 MW, do leta 2035 pa 1.751 MW novih OVE. V okviru tega načrtuje 50 MW vetrnih zmogljivosti do 2030 in 70 MW do 2035.

Nadaljnji vetrni projekti v teku

Kot je razvidno iz tabele, ki so nam jo posredovali iz ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), so v fazi priprave študije variant in okoljskega poročila še naslednji vetrni projekti: 120 MW PVE Senožeška Brda (Divača) investitorja Vepa, 30 MW PVE Zajčica (Divača) investitorja Amicus, 80 MW PVE Dolenja vas (Divača) dveh investitorjev AAE Ventur in AAE Gamit ter 60 MW PVE Griže-Veliko Polje (Sežana) investitorja AAE Ventur. 

Kot smo pa že poročali, je ministrstvo za naravne vire in prostor konec septembra objavilo pobudo v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za polje vetrnih elektrarn (PVE) Ilirska Bistrica s skupno inštalirano močjo 63 MW. Investitor je AAG Gamit. Pripombe so možne do 30. oktobra. Za PVE Ilirska Bistrica bo obenem javna predstavitev 17. oktobra 2024.

Tudi projekt izvedbe DPN za projekta 10 MW PVE Plešivec (Rogaška Slatina, Makole) in 16 MW PVE Mislinja (Slovenska Bistrica, Zreče, Slovenske Konjice) investitorja Stiria-Invest je v fazi izdelave študije variant in okoljskega poročila, a je v mirovanju od leta 2020.