Energetsko intenzivne industrije, kot so cementna in jeklarska, ne potrebujejo za svoje procese le elektrike, temveč tudi toploto. S pomočjo jedrske energije lahko razogljičimo vse sektorje, izpostavlja Sama Bilbao y Leon, od leta 2020 generalna direktorica Svetovnega jedrskega združenja (World Nuclear Association - WNA). Na nedavnem spletnem seminarju, ki ga je organiziralo Mednarodno združenje za energetsko gospodarstvo (IAEE), je beseda tekla o vlogi jedrske energije v ogljično nevtralni družbi. V okviru razprave so udeleženci izpostavili jedrsko energijo kot eno najbolj konkurenčnih rešitev (poleg hidroenergije). - Ponovna vzpostavitev zaupanja javnosti v jedrsko varnost pa je najpomembnejši izziv, s katerim se jedrska industrija zdaj sooča zlasti na Japonskem, je bilo izpostavljeno v razpravi.

»Navkljub znatnim vlaganjem v obnovljive vire energije (OVE) ne napredujemo proti ciljem pariškega sporazuma o omejitvi dviga temperature na 1,5 stopinja Celzija. Tako se delež proizvedene električne energije iz fosilnih goriv v primerjavi z letom 2000 ni bistveno znižal,« je izpostavila Sama Bilbao y Leon.

Jedrska energija je po njenih navedbah, poleg hidroenergije, ki je na prvem mestu, danes največji vir električne energije v razvitih državah. Z jedrskimi elektrarnami tako na svetovni ravni proizvedemo 2657 TWh elektrike, pri čemer znaša svetovna nameščena zmogljivost reaktorjev 392 GWe, je pojasnila.

Z jedrsko energijo pa ne proizvajamo zgolj elektrike, temveč tudi toploto, s katero lahko oskrbujemo daljinske sisteme in razogljičimo proizvodnjo v industrijskih procesih, je dodala.

Z jedrsko energijo lahko po njenih navedbah navsezadnje proizvedemo tudi brezogljični vodik, ki je v očeh Evropske unije (EU) ključni element za dosego razogljičenja sektorjev, kot so promet, ladjarstvo in letalstvo.

»Da pa bi lahko izkoristili priložnosti, ki jih prinaša razogljičenje, so inovacije na jedrskem področju nepogrešljive,« še dodaja. 

Predvsem mali modularni reaktorji bi lahko po njenih navedbah povzročili ključne premike na jedrskem področju, saj da gre za cenovno dostopnejše poslovne modele s krajšim rokom gradnje in z nižjimi finančnimi tveganji, je pojasnila. 

Po navedbah Same Bilbao y Leon je »bistvenega pomena ohraniti in okrepiti globalne jedrske zmogljivosti za jedrske raziskave in razvoj, delovanje, dobavno verigo in regulacijo«. 

So pa, kot poudarja, nujne spremembe v regulativi. »Večstransko sodelovanje je bistvenega pomena. Zasebni sektor mora sodelovati, vendar je ključnega pomena pri nadaljnji ohranitvi jedrskih zmogljivosti podpora države,« je izpostavila.

Državna podpora, tako Sama Bilbao y Leon, »je potrebna za vlivanje zaupanja ter za spodbujanje dolgoročnega načrtovanja in naložb«, je sklenila. 

Jedrska energija ena najbolj konkurenčnih rešitev

Po ocenah bo trg malih modularnih reaktorjev do leta 2040 presegel 200 milijard dolarjev (1 USD = 0,82 EUR) letno, je v nadaljevanju povedala Diane Cameron iz Agencije za jedrsko energijo (NEA), ki deluje v okviru OECD. Preberite še: Majhne jedrske elektrarne: Le igračka umirajoče industrije ali dopolnilo OVE?

Ob tem je pripomnila, da dejanski stroški električne energije ne smejo odražati zgolj stroškov proizvodnje na ravni elektrarne, temveč tudi stroške omrežja na ravni sistema ter družbene in okoljske stroške.

Jedrska energija je z ozirom na izravnane stroške proizvodnje električne energije ali LCOE (Levelised Cost of Electricity) ena najbolj konkurenčnih rešitev, kot je tudi pokazala lanskoletna analiza ‘Predvideni stroški proizvodnje električne energije’, ki sta jo v sodelovanju izvedli Mednarodna agencija za energijo (IEA) in NEA, je še pripomnila Cameronova. Preberite še: Poročilo: Obnovljivi viri in jedrska energija vse bolj stroškovni konkurenčni

Sama Bilbao y Leon je ob tem dodala, da stroški LCOE v primeru jedrske energije vključujejo tudi dolgoročno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in razgradnjo.

»Če želimo imeti globalno jedrsko industrijo, potrebujemo koordiniran pristop med državami,« pa je v razpravi pripomnil Thomas-Olivier Leautier, glavni ekonomist pri francoskem energetskem podjetju EDF.

Jedrska energija je ključna tudi za razogljičenje Japonske


Po jedrski nesreči v Fukušima Daiči leta 2011 je japonska javnost razdeljena glede rabe jedrske energije v državi. Pred nesrečo je jedrsko energijo podpiralo 62 odstotkov javnosti, po nesreči je podpora padla na 39 odstotkov, je povedal Masakazu Toyoda, ki prihaja z japonskega Inštituta za energetsko ekonomijo (IEEJ). Ponovna vzpostavitev zaupanja javnosti v jedrsko varnost je najpomembnejši izziv, s katerim se jedrska industrija zdaj sooča (zlasti) na Japonskem. Preberite še: Jedrska nesreča v Fukušima Daiči: Pridobitev zaupanja javnosti je ključni katalizator obnove

Toda država po njegovih navedbah »potrebuje jedrsko energijo, če želi doseči cilj razogljičenja družbe do leta 2050, h kateremu se je zavezala tako kot številne preostale razvite države«.

Jedrska energija predstavlja trenutno na Japonskem le šest odstotkov celotne proizvodnje električne energije - pred jedrsko nesrečo v Fukušima Daiči je bil ta delež 30-odstoten, je še pojasnil. 

Jedrska energija in energija iz obnovljivih virov sta v različici scenarija iz leta 2010 predstavljali 65 odstotkov v nacionalni energetski mešanici do leta 2030, v različici 2015 pa je ta delež padel na 44 odstotkov. 

»Delež jedrske energije za proizvodnjo električne energije se je v poznejšem scenariju zmanjšal za 30 odstotkov (z 49 % na 20-22 %),« je pojasnil Toyoda. Sedaj potekajo razprave o energetski mešanici do leta 2050.

Na Japonskem trenutno obratuje sedem reaktorjev, vsega skupaj jih je 36, ki pa iz različnih razlogov mirujejo.

»Toda če želimo ohraniti približno 20-odstotni delež jedrske energije tudi do leta 2050, je treba zdaj razmišljati o gradnji novih, ki bodo nadomestili obstoječe,« je sklenil Toyoda.