SolarPower Summit: Na strani odjemalcev precejšnje povpraševanje po sončni energiji in shranjevanju
Datum: 05. oktober 2020
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, OVE in URE
, Nove tehnologije
Na strani odjemalcev se opaža precejšnje povpraševanje po baterijah, a velik del političnih okvirjev še vedno ni ugoden za manjše shranjevalne sisteme, je bilo slišati v četrtkovi sekciji z naslovom 'Sončna energija in hranilniki za evropske domove', ki se je odvila v okviru dogodka SolarPower Summit. Leta 2019 je bilo v Evropi nameščenih za 745 MWh zmogljivosti za shranjevanje, kar kaže na 57-odstotno rast glede na leto pred tem. Ob koncu leta 2019 so skupne operativne zmogljivosti znašale okoli 2 GWh.
Sistemi za baterijsko shranjevanje so pomembno orodje za energetsko prihodnost, ki jo bo zaznamoval visok delež spremenljivih in obnovljivih virov energije. Stroški fotovoltaike in baterij hitro in vztrajno padajo. V Nemčiji so cene fotovoltaike med letoma 2015 in 2019 padle za 18 odstotkov, cene stanovanjskih baterijskih sistemov pa za kar 40 odstotkov. Do leta 2023 se pričakujejo še nadaljnja znižanja. Leta 2019 je bilo v Evropi inštaliranih za 745 MWh zmogljivosti za shranjevanje, kar kaže na 57-odstotno rast glede na leto pred tem. Ob koncu leta 2019 so skupne operativne zmogljivosti znašale okoli 2 GWh – a so baterije v primerjavi s skupnimi inštaliranimi fotovoltaičnimi zmogljivostmi v gospodinjstvih predstavljale le 7 odstotkov teh zmogljivosti. Tu je torej velik potencial, je bilo slišati na sekciji.
Obstaja nekaj pionirjev, ki poganjajo trg z baterijami. Nemčija je s 66 odstotki celotnega trga jasna vodilna sila (496 MWh na medletni ravni). Skoraj vsak fotovoltaični sistem v Nemčiji ima tudi baterijo. Sledi ji Italija, kjer velikodušne subvencijske sheme vplivajo na rast inštalacij (89 MWh na medletni ravni). Na tretjem mestu je Združeno kraljestvo, kjer rast omejuje šibek trg s fotovoltaiko (38 MWh na medletni ravni). Tudi Avstrija beleži precej inštalacij (37 MWh na medletni ravni), ki jih podpirajo nacionalne in regionalne podporne sheme. Izven teh pionirskih držav zavzema preostanek Evrope zgolj 10 odstotkov skupnih inštalacij shranjevalnih zmogljivosti na trgu.
V naslednjih petih letih se kljub koronavirusu pričakuje trajna in močna rast segmenta baterij, čeprav se bo zaradi pandemije v letu 2020 upočasnila na 9 odstotkov, kar pomeni za 810 MWh inštalacij. Že v letu 2021 se nato pričakuje dvomestna rast, mejnik 1 GWh pa naj bi bil dosežen leta 2022. Pesimistični scenarij do leta 2024 napoveduje 5,6 GWh, optimistični pa 9 GWh, je na četrtkovi sekciji med predstavitvijo obetov na področju shranjevalnih sistemov pojasnila ekipa SolarPower.
Glavni izzivi, ki onemogočajo hitro rast trga stanovanjskih shranjevalnih sistemov
Večina političnih okvirov še vedno ni ugodna za področje shranjevanja sončne energije. Eden od razlogov je tudi to, da operaterji baterij dejansko ne morejo dostopati do različnih tokov prihodkov. Države bi morale prepoznati potencial za shranjevanje in hranilnike ustrezno razporediti, še posebej ob upoštevanju strukture energetskega sistema v letu 2050, ko bomo priča obsežni elektrifikaciji in prodoru spremenljivih obnovljivih virov, je bilo izpostavljeno v razpravi.
»Glavna ovira nikakor ni povpraševanje odjemalcev. Na področju sončne energije in shranjevanja se opaža jasno povpraševanje s te strani. Glavne ovire so na strani regulative, kjer so v veljavi stara pravila, ki se nanašajo na velike objekte za shranjevanje in ki praviloma niso ustrezna za manjše naprave,« je pojasnil podpredsednik strategije pri družbi sonnen Felix Dembski. Sveženj za čisto energijo nudi zelo dobro predlogo za sončno energijo in shranjevanje, je dodal Dembski.
»Energetsko tranzicijo moramo narediti zabavno za odjemalce, tako da bodo stvari vzeli v svoje roke. Temu obsežnemu tehnološkemu prehodu moramo zagotoviti javno podporo.«
Cena ogljika kot edina spodbuda
Trg sistemov za shranjevanje se še vedno zanaša na subvencije, bodisi v okviru shem za neposredne spodbude za naložbe bodisi v okviru nekaterih oblik neposrednih subvencij. To je posledica tega, da še vedno nimamo dobrega regulativnega okvira, ki bi omogočil izkoriščanje celotnega potenciala sistemov za shranjevanje, so izpostavili sodelujoči.
»V prihodnje bi morala edino spodbudo, ki jih bomo potrebovali, nuditi cena ogljika. Ta mora zagotoviti, da bo uporaba obnovljive alternative vselej bolj ekonomsko upravičena od fosilne opcije. Do zdaj pa z vidika cene ogljika še nismo dosegli te točke. Zdi se, da imajo regulatorji precej težav pri iskanju mehanizmov, ki bi zagotovili ceno ogljika, ki bi spodbudila tehnološko spremembo. Dokler jim to ne uspe, torej potrebujemo spodbude. V naslednjih letih bo nato ključno organizirati prehod s spodbud na ceno ogljika, tako da ne bomo več potrebovali starih subvencij,« je zaključil Dembski.
Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
