Razogljičenje jeklarstva v središču industrijske strategije EU

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Razogljičenje jeklarstva v središču industrijske strategije EU

Datum: 20. maj 2021

Avtor: Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Emisije CO2 , Nove tehnologije , Vodik

Jeklarstvo je dobilo pomembno mesto v nedavno objavljeni prenovljeni industrijski strategiji EU. Velja namreč za »enega najpomembnejših sektorjev za gospodarstvo EU, spada pa tudi med sektorje, ki jih je najtežje razogljičiti«, je v pogovoru za Montelov zadnji podkast povedal Giorgio Corbetta iz svetovalnega podjetja Global Counsel. Strategija sicer kaže, da se splača investirati v tiste tehnologije, ki bodo pomagale razogljičite jeklarsko industrijo, meni.

Prenovljena industrijska strategija EU vključuje podrobno študijo primera razogljičenja jeklarstva, ki prikaže, da se vsi nizkoogljični pristopi zanašajo na povečano rabo električne energije, bodisi neposredno v procesih bodisi posredno prek zelenega vodika, proizvedenega s pomočjo obnovljive električne energije.

Cena električne energije naj bi postala »vse bolj prevladujoč dejavnik« pri jeklarskih stroških, torej bo postalo manjšanje stroškov proizvodnje, shranjevanja in transporta obnovljive električne energije zelo pomembno, pravijo v Evropski komisiji.

V skladu s pravili EU o državni pomoči, ki naj bi jih Komisija letos posodobila, lahko nacionalne vlade pod določenimi pogoji jeklarskim družbam izplačajo delno nadomestilo za dodatne stroške prehoda na bolj zelene procese.

Strategija sicer vključuje namero, da bi med prihajajoče spremembe sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) vključili tudi pogodbe na razliko za ogljik. Pogodbe na razliko za ogljik vladam omogočajo zapolnitev vrzeli v financiranju za podjetja iz energetsko intenzivnih panog, kot je jeklarstvo. Vlade jim torej izplačajo razliko med dodatnimi stroški na tono emisij CO₂, zmanjšanih s pomočjo zelenih tehnologij, in prevladujočo ceno kuponov EU ETS, če je slednja nižja.

»V bistvu gre za podporni mehanizem, katerega namen je izplačilo nadomestila lastnikom sredstev, za katere se domneva, da vlagajo preveč v energetski prehod, pri čemer je merilo cena ogljika. Evropska komisija želi preučiti ta pristop in poskusiti prilagoditi delovanje sistema za trgovanje z emisijami. To bo del revidirane direktive o sistemu za trgovanje z emisijami, ki naj bi izšla julija,« pojasnjuje Corbetta in dodaja, da bo to priložnost za proizvajalce čistih tehnologij, da promovirajo svoje izdelke.

Pomembnost dokumenta o konkurenčnem in čistem evropskem jeklarstvu, ki je del prenovljene industrijske strategije, po mnenju Corbette leži v tem, da »industriji nakazuje, da Evropska komisija namenja posebno skrb razogljičenju proizvodnje«.

»To mora energetski sektor videti zlasti kot jasne naložbene priložnosti za vodik kot gorivo, zajemanje in skladiščenje ogljika ... oziroma za tiste tehnologije, ki bi lahko imele koristi od večje osredotočenosti na to, kako razogljičiti jeklo,« je dejal Corbetta.

Pametna poraba sredstev

V strategiji prav tako piše, da bo Evropska komisija v sklopu prihajajočih sprememb evropske direktive o rabi energije iz obnovljivih virov preučila načine spodbujanja gospodarskih pogodb o nakupu električne energije (ang. power purchase agreement oz. PPA) iz obnovljivih virov. Čeprav Komisija ne navaja podrobnosti, pa bi lahko to storila z zmanjšanjem nekaterih ovir za sklenitev teh pogodb, je dejal Corbetta.

Evropska komisija sicer z industrijsko strategijo nakazuje, kako lahko EU poveča konkurenčnost svoje industrije, hkrati pa doseže ogljično nevtralnost do leta 2050, pravi Corbetta in pojasnjuje, da gre za posodobitev strategije, objavljene marca lani. Pandemija covida-19 je namreč »spremenila številne predpostavke, s katerimi je delala Komisija«.

Čeprav v strategiji ni veliko političnih napovedi, pa so sama strategija in spremljajoči dokumenti pomembni zlasti za energetski sektor, saj kažejo namere Evropske komisije, meni Corbetta.

Evropska komisija prav tako skozi celotno strategijo »države članice poziva, naj pametno porabijo sredstva za okrevanje EU, tudi zato, ker obstaja razumevanje, da je to v bistvu enkratna priložnost, da si nacionalna gospodarstva opomorejo na pravi način«.

Slovenija bo glede na nacionalni načrt za okrevanje in odpornost do konca leta 2026 iz evropskega sklada za okrevanje počrpala 2,5 milijarde evrov. Za zeleni prehod namerava nameniti 1,05 milijarde evrov.

Podkastu lahko prisluhnete TUKAJ.