Zavezanost energetski tranziciji je pomemben del Petrolove zastavljene strategije do leta 2025, poudarjajo v Petrolu, kjer so se za naš portal odzvali na Greenpeaceove obtožbe o tem, da naftna podjetja, med katerimi je okoljska organizacija imenovala tudi Petrol, zavajajo in ne gredo v smeri zelenega prehoda. Zaradi regulacije cen energentov so sicer bili primorani skupno investicijsko višino znižati za 100 milijonov evrov, a ne v škodo zelenega prehoda, so nam povedali in dodali, da se že pripravljajo na strategijo za obdobje 2025-2030, toda več podrobnosti niso razkrili.

Greenpeace CEE (srednja in vzhodna Evropa) je pred kratkim objavil analizo 'Dvanajsterica umazanih: zeleno zavajanje 12 evropskih naftnih podjetij', v kateri izpostavlja evropska podjetja, ki trgujejo s fosilnimi gorivi, da zavajajo javnost o nameri omejiti svoj vpliv na podnebje s prehodom na obnovljive vire energije. Gre za podjetja Shell, TotalEnergies, BP, Equinor, Eni, Repsol, OMV, PKN Orlen, MOL, Wintershall Dea, skupino Petrol ter INA Croatia. 

»Petrola ne moremo enačiti z velikimi svetovnimi naftnimi multinacionalkami, ker ni vertikalno organiziran v svojem poslu, nima lastne rafinerije in je 'le' trgovec z gorivi in derivati,« pravijo v Petrolu in poudarjajo, da so v skladu s strategijo za obdobje 2021-2025 »samo v prvih šestih mesecih leta 2023 za energetsko tranzicijo namenili 36,8 odstotka naložb«.

V prvih šestih mesecih leta 2023 je skupina Petrol za naložbe v osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe namenila 36,2 milijona evrov.

V Petrolovi petletni strategiji (2021-2025) je bilo sicer predvidenih skupno 689 milijonov evrov investicij, od tega 35 odstotkov v zeleni prehod. »Vendar smo morali v zadnjih dveh letih skupne investicije zaradi negativnih posledic regulacije energentov na poslovanje skupine zmanjšati za 100 milijonov evrov. Pri tem smo se osredotočili na to, da smo delež, ki se namenja za zeleni prehod, ohranili,« so dejali za Energetiko.NET. Lani so za investicije namenili 59,8 milijona evrov, od tega je bilo 48 odstotkov sredstev namenjenih projektom energetske tranzicije. 

Obenem v Petrolu poudarjajo, da ima posebno mesto v njihovi energetski tranziciji proizvodnja električne energije, ki sloni v celoti na obnovljivih virih.

Danes v okviru skupine Petrol tako »že obratujeta dve vetrni elektrarni (Ljubač in Glunča), 30 manjših sončnih elektrarn in šest malih hidroelektrarn. V razvoju že imamo tretji vetrni park, v zaključni fazi je tudi sončni park treh velikih sončnih elektrarn (Suknovci, Pliskovo in Vrbnik) na območju Knina na Hrvaškem. Obenem smo nedavno zagnali prvi dve sončni elektrarni iz projekta Petrol Green. Do konca leta bomo s sončnimi paneli opremili že 102 prodajni mesti,« so spomnili in dodali, da si želijo, da bi do konca prihodnjega leta s trajnostnimi viri energije opremili vsa prodajna mesta v Sloveniji, ki so ustrezna za namestitev. Sočasno po njihovem pojasnilu že poteka tudi priprava dokumentacije in pridobivanje dovoljenj za širitev projekta Petrol Green tudi na Hrvaško. 

Strateški cilj, ki prav tako izhaja iz strategije, je tudi 40-odstotno zmanjšanje obveznosti iz energetske bilance, so dejali med drugim v odzivu na Greenpeacovo poročilo.

V zvezi s trajnostno naravnanostjo pa so še izpostavili, da je družba Petrol tudi ena prvih slovenskih borznih družb, ki je pridobila bonitetno oceno ESG (okoljskih, družbenih in upravljavskih standardov).

»Junija 2023 nam je Mednarodna bonitetna hiša S&P Global Ratings podelila oceno ESG 56 z ustrezno pripravljenostjo, kar je nad povprečno oceno svetovnega naftnega in plinskega sektorja, tj. 54 (vir: Sustainable Finance Newsletter, avgust 2023). Gre za pomemben korak v zavezanosti Petrola k okoljski, družbeni in upravljavski odgovornosti.«

Greenpeacovi očitki

V Greenpeaceovi analizi je v povezavi s Petrolom sicer med drugim izpostavljeno, da pojmuje Petrol kot energetski prehod »skoraj vse, kar ni neposredno povezano z nafto, tudi zemeljski plin, elektriko, daljinsko ogrevanje in energetske storitve«. Trgovcu tako med drugim v Greenpeaceu očitajo, da načrtuje v letu 2023 rast prodaje količin proizvodov iz nafte, obenem pa da je »nejasno«, v kakšnem obsegu nameravajo razširiti proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in koliko bodo vložili v to področje.