Nastavitve piškotkov
Peter Kumer, Enertec: Pred nami je 'sončna prihodnost'!

Peter Kumer, Enertec: Pred nami je 'sončna prihodnost'!

Datum: 15. december 2020

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Obnovljivi viri energije

»Beseda fotovoltaika izvira iz grške besede phos, ki pomeni svetlobo, in besede volt, ki je enota za merjenje električnega potenciala in električne napetosti. Fotovoltaika je veda, ki proučuje pretvorbo energije svetlobe oziroma energije fotonov v elektriko,« lahko med drugim preberemo na spletni strani podjetja Enertec, ki je nastalo kot odgovor na nov pristop k obravnavi izrabe obnovljivih virov energije, kot lahko tudi preberemo na njihovi strani. Cilj Enertecove (mlade) ekipe je jasen – to je približati izrabo obnovljivih virov energije regionalnim trgom. Strehe tudi najemajo, ponujajo pa – po njihovih besedah – »vse od miši do slona« ali v jeziku fotovoltaike: vse komponente za izgradnjo sončne elektrarne, sončne module, razsmernike, montažne konstrukcije … Ob koncu leta, od katerega se sicer v našem delu sveta navadno poslavljamo z zimo in zatorej z manj sončne energije, smo tako s Petrom Kumrom, direktorjem podjetja Enertec, izvedli vseeno zelo aktualen videointervju na temo solarne prihodnosti in urejenosti področja fotovoltaike pri nas. Intervju smo izvedli v petek, 11. decembra, v njem pa se sogovornik dotakne tudi prihajajočega javnega poziva Agencije za energijo za vstop v podporno shemo za projekte večjih sončnih elektrarn. Vabljeni k ogledu!

Sončna energija bi lahko postala »nova kraljica svetovnih trgov z električno energijo«. Glede na današnje politične usmeritve je na dobri poti, da vsako leto po letu 2022 doseže nov rekord na področju vpeljave,« je ob oktobrski predstavitvi poročila World Energy Outlook 2020 dejal izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol (VEČ). Verjetno se kot predstavnik 'solarnega podjetja' strinjate s tem in ali lahko morda povedano podkrepite tudi s kakšnimi lastnimi izkušnjami, zanimivimi projekti …?

prewVsekakor se strinjam s tem, ne nazadnje že od leta 2008 spremljamo razvoj fotovoltaične industrije in ves ta čas izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike podira mejnike, razvoj tehnologije, ekonomija obsega in strm padec cen tehnologije so naredili svoje in tako je danes že dejstvo, da sončne elektrarne ob ugodnih pogojih namestitve za ekonomsko upravičenje investicije ne potrebujejo visokih državnih subvencij, nasprotno, proizvodna cena električne energije proizvedene v sončnih elektrarnah je v določenih delih sveta že dosegla zgodovinsko nizko vrednost, nižjo, kot je proizvodna cena el. energije iz konvencionalnih elektrarn.

Za primer iz prakse nam ni treba iti daleč, dovolj je, če se ozremo na Hrvaško, natančneje v Dalmacijo, kjer smo trenutno priča izgradnji največje sončne elektrarne v regiji, katere razvoj smo v celoti peljali v našem podjetju. Kot čisti entuziasti in s prepričanjem o tem, kar počnemo, smo že leta 2012 začeli razvoj projekta velikosti 7MW, ki je umeščen na degradiranem območju velikem 12 ha. Takrat smo še vsi lahko samo sanjali o tem, da bodo nekoč sončne elektrarne v našem okolju rentabilne brez podpornih mehanizmov. No, če pogledam danes, je elektrarna v zaključni fazi izgradnje, investitor pa je elektrarno postavil brez podpornih mehanizmov, tako da ja – vsekakor verjamem, da bomo v prihodnjih letih priča popolnemu nadaljnjemu razcvetu na področju fotovoltaike.

Na vprašanje, zakaj se podjetja oz. investitorji odločajo za investicije v solarne projekte in kaj so njihovi primarni motivi, smo za nedavni fokusni prispevek na Energetiki.NET o tem, zakaj se za investicije v solarno energijo odločajo tudi 'nesolarna podjetja' (VEČ), dobili različne odgovore, a primarni motiv je še vedno zelo dobra donosnost, ki je navadno največ deset let. Je torej trenutna podporna shema za fotovoltaiko ustrezna?

1Dejansko imamo v Sloveniji aktualna dva podporna mehanizma, ki nagovarjata dva različna segmenta investicij v sončne elektrarne, vsekakor je najbolj aktualen tisti, ki trenutno fotovoltaiko v Sloveniji pelje po poti ekspanzije, namenjen gospodinjstvom ter malim poslovnim odjemalcem. Samooskrba z električno energijo, ki deluje po Uredbi o samooskrbi in jo z nepovratnimi sredstvi podpira Ekosklad, vsekakor funkcionira. To potrjujejo številne nove naprave in strma rast panoge. Ta sistem stimulira manjše porabnike – gospodinjstva in male poslovne odjemalce –, da z investicijo v sončno elektrarno dosežejo zelo dobre finančne učinke, ki so vsekakor osnovno vodilo, da se ljudje odločajo za tovrstne investicije.

S strokovnega elektrotehničnega vidika in ob predpostavki nadaljnje hitre rasti teh naprav je samooskrba z električno energijo, kot jo trenutno poznamo v Sloveniji, sicer nevzdržna, vendar je treba poudariti, da netiranje energije na letni ravni, kar je bistven in ne nazadnje najbolj stimulativen moment trenutne Uredbe, bi naj za nove naprave po zakonodaji, ki je trenutno v obravnavi, veljale le še do konca leta 2022. In to je glede na hiter razvoj baterijskih hranilnikov povsem realen rok, da se bo ob sledenju razvoja panoge omogočil zmeren prehod v nov regulatoren okvir in vzdržno podporno shemo, ki se je seveda nadejamo. Na tem mestu moram izpostaviti, da sem prepričan, da če do Uredbe o samooskrbi z električno energijo leta 2016 ne bi prišlo, bi danes govorili o še precej večjem deficitu deleža obnovljivih virov energije (OVE), saj je realno gledano trenutno fotovoltaika izmed OVE praktično edina panoga, ki strmo raste in to je glede na izzive, kot je predvsem umeščanje v prostor vetrnih in hidroelektrarn, seveda nekako logično.

Kar se tiče podporne sheme za večje projekte, je ravno za prihodnji teden (pogovarjali smo se v petek, 11. decembra; op. p.) napovedan ponovni javni poziv za vstop v podporno shemo za projekte večjih sončnih elektrarn s strani Agencije za energijo, prav tako pa se nadejamo dodatnih možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev s strani ministrstva za infrastrukturo (MzI), kjer so predhodno že bile do nepovratnih sredstev upravičene investicije v sončne elektrarne, katerih višina je znašala vsaj 100 tisoč evrov.

Tako da če strnem: generalno rečeno je trenuten sistem podpor tako za majhne kot večje sončne elektrarne zastavljen tako, da ustrezno stimulira investitorje k postavitvi novih naprav.

Da sicer fotovoltaična branža ne potrebuje (več) posebnih spodbud, le racionalno obnašanje in zgledovanje po dobrih praksah iz EU, smo prav tako nedavno pisali v novembrskem fokusu na Energetiki.NET (VEČ). Bi se strinjali s tem in kaj bi si vi, kot direktor solarnega podjetja, želeli za obetavno prihodnost panoge?

2Vsekakor se strinjam s tem, pri čemer bi izpostavil dva momenta, in sicer priprava ustreznega regulatornega okvira za obdobje, ko se bo ukinil obstoječ sistem samooskrbe, kar se predvideva za po koncu leta 2022 in zakonodajna sprostitev ovir, ki onemogočajo izrabo degradiranih področij, ter drugih prostih površin, po zgledu številnih evropskih držav, ki so na tem področju svetlobno leto pred nami.

Ne nazadnje pa ne morem niti mimo priokusa, ki ga kljub vsem svetovnim trendom na področju fotovoltaike v Sloveniji še vedno imam – da določeni deležniki znotraj elektroenergetike še vedno ne želijo sprejeti nove realnosti, kjer so OVE sestavni gradniki in novo dejstvo, ki se mu je treba prilagoditi in torej niso nepotrebne motnje elektroenergetskega sistema. Nadejam se, da se bo tudi na tem področju zgodil miselni preskok.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je v nedavnem videointervjuju za Energetiko.NET dejala, da bo treba najmanjše odjemalce na trgu k t. i. aktivnemu odjemu spodbujati predvsem z ozaveščanjem (VEČ). Se strinjate s tem oz. kakšna so vaša opažanja – so posamezniki že dodobra energetsko ozaveščeni ali pa še imamo potencial na tem mestu?

Verjamem, da smo Slovenci precej iznajdljiv narod, hitro prepoznamo potenciale, ki se ob ekonomski logiki še toliko hitreje razširijo med ljudmi. Ne nazadnje o tem priča hiter razvoj fotovoltaike v obdobju od leta 2016, ki je bila pred tem poznana predvsem investitorjem, ki so v panogo vlagali med leti 2009 in 2012. S porastom deleža ogrevanja na vir električne energije, kjer prednjačijo toplotne črpalke (TČ), je predvsem v gospodinjstvih strošek električne energije nekako odskočil od vseh drugih fiksnih stroškov. Samooskrba in njena podporna shema sta odločilno vplivali v gospodinjstvih, da so se posamezniki začeli ukvarjati z energetskimi vprašanji, ter se tako energetsko ozavestili, saj so v sončnih elektrarnah prepoznali rešitev obvladovanja oz. skoraj odprave stroškov za energijo.

Če pogledam razvoj panoge tako TČ kot sončnih elektrarn v Sloveniji ocenjujem, da je trend energetske ozaveščenosti zelo pozitiven, seveda pa je na tem področju še precej rezerve, verjamem, pa, kot sem že povedal, da ozaveščenost narašča z ekonomsko logiko, saj se ljudje informirajo v tisti smeri, ki jim lahko prinaša ekonomske učinke, torej v konkretnem primeru nižje stroške. Nadejam se, da bo z vpeljavo novega modela zaračunavanja omrežnine, ki se pripravlja s strani Agencije za energijo in spremembe pri tarifnih razredih, na voljo dovolj stimulativnih finančnih učinkov za aktivne odjemalce, tako da bo to širše prepoznano in s tem verjamem, da bo energetska ozaveščenost v prihodnje še naraščala.

Pa bi dejali, da so energetsko bolj ozaveščeni večji (podjetja, industrija) ali manjši odjemalci? Kakšne so vaše izkušnje 's trga'?

3Nadaljeval bi morda s prejšnjo mislijo in v tem kontekstu potrdil, da vsekakor manjši odjemalci, ki jim torej strošek električne energije pogosto predstavlja najvišji fiksen mesečni strošek položnic in z energetsko rešitvijo, ki jo predstavlja sončna elektrarna, se ga lahko rešijo praktično v celoti in praktično za 30 let.

Ne bi pa bil korekten, če na podlagi trenutnega trenda na področju fotovoltaike kar posplošim, da večji odjemalci niso energetsko ozaveščeni, vsekakor pa je interesa za investicije vsaj v sončne elektrarne pri večjih odjemalcih manjši, kar bi pripisal dvema dejavnikoma, in sicer dejstvu, da je cena električne energije za velike odjemalce še vedno precej ugodna, in razmišljanju, da je v industriji pričakovana vračilna doba investicij v osnovno dejavnost precej krajša, kot je to pri energetskih projektih.

Ko sicer posamezni investitor pristopi do vas, koliko je že kaj poučen o solarni energiji in trgu, na katerem ta 'biva' in koliko ga morate z aktualnostmi seznaniti še sami?

Hvala za to vprašanje, saj je res zanimivo, če pomislim že samo za štiri leta nazaj, o kakšnih osnovah delovanja sončnih elektrarn smo se vse pogovarjali s potencialnimi investitorji in kako proces prodaje oz. odločitve za investicijo poteka danes. Razlika je v določenih skrajnih primerih enormna, in sicer če konkretiziram, je bilo v preteklosti potrebnih tudi do pol leta, da se je stranka seznanila z vsemi informacijami in sprejela odločitev za postavitev naprave, medtem ko danes ni redko, da mine od prvega kontakta s stranko do odločitve za nakup zgolj nekaj dni, kar vsekakor pove veliko o poučenosti posameznikov.

Podjetje Enertec je bilo ustanovljeno pred dobrim desetletjem, do danes po tako ali drugače sodelovali pri vseh večjih projektih sončnih elektrarn (SE) na trgu bviše Jugoslavije. Tako pri prvi postavljeni 1 MW na prostem v Srbiji, razvili največji solarni park na Hrvaškem (6 MW), ki je trenutno v izgradnji. V Sloveniji so sodelovali pri največjem solarnem parku v Beli Krajini, danes pa so osredotočeni na vzdrževanje sončnih elektrarn, postavljajo elektrarne po samoosokrbe za gospodinjstva, manjše poslovne uporabnike in kmetije, vse več je pa tudi večjih SE v industriji.

Celoten videointervju s Petrom Kumrom, v katerem nam je sogovornik zaupal še, kakšen je v njegovih očeh najbolj idealen model naprednega energetskega odjemalca, pa tudi, kako vidi prihodnost tako solarne panoge kot širše energetike, si lahko ogledate TUKAJ.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Čet 29°C

  • Pet 28°C

  • Sob 30°C

  • Ned 31°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Nafta in naftni derivati
  • Obnovljivi viri energije
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • En.vizija
  • Energetska učinkovitost
  • Jedrska energija
  • Plini
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×